Varnost – pogoj za zabavo

Pravila FIS – prometna kultura na snegu
Smučanje ni samo športna aktivnost, ampak družinsko zimsko doživetje v naravi. Da bo ostalo nepozabno, je treba poskrbeti, da ga ne prekinejo nepotrebne poškodbe. Na urejenih smučiščih veljajo pravila FIS, ki določajo osnovno kulturo vedenja na snegu. Primerjamo jih lahko s prometnimi predpisi na cesti.
Deset zlatih pravil FIS pripomore k varnejšim in še bolj zabavnim zimskim radostim na smučiščih. Izkazuje se, da smučarji največkrat ne upoštevajo prav najpomembnejših pravil glede prilagojene hitrosti in prehitevanja, saj sta kršenje teh pravil pogosta vzroka nesreč.
Pravila si lahko ogledate tudi v kratkih videih Smučarske zveze Slovenije, ki na jasen in nazoren način prikazujejo vseh deset FIS pravil za varno smučanje.

* Začetek sezone: naj bo postopen, saj vsi potrebujemo nekaj voženj z nižjo hitrostjo, da se ponovno privadimo na smučarske občutke in morebitno novo opremo.
* Hitrost in način vožnje: smučar ju mora prilagoditi svojemu znanju, vidljivosti, stanju na progi in gneči. Pri prehitevanju mora paziti, da ne ogroža drugih.
* Ustavljanje: varno je le na preglednih mestih.
* Smučarski dan: konča naj se pravočasno, saj se veliko nesreč zgodi ob koncu dneva, ko se utrujenost poveča, zbranost pa zmanjša.
* V primeru nesreče: vsak smučar je dolžan ponesrečencu ponuditi pomoč ali vsaj obvesti reševalne službe.
Zaščitna oprema je standard
.avif)
Na smučiščih je opaziti, da čelado nosi vse več smučarjev, vendar ta še vedno ni samoumeven del opreme za vse. Čelada lahko ob padcu ali trku bistveno zmanjša tveganje za poškodbe glave, zato jo uporabljajmo pri vsakem spustu – ne glede na zahtevnost proge ali dolžino vožnje. Pri izbiri naj se čelada dobro prilega glavi, ne sme se premikati, zapeta pa mora biti udobno in pravilno.
* Čelada: pri otrocih do 14. leta je uporaba zakonsko obvezna, na Smučarski zvezi Slovenije (SZS) pa si prizadevamo, da bi jo kot samoumevni del opreme nosili tudi odrasli. Čelada bistveno zmanjša tveganje za hude posledice padcev in trkov, zlasti na trših, poledenelih površinah.
* Druga zaščitna oprema: k varnemu smučanju prispevajo pravilno nastavljene vezi, dobro prilegajoči se smučarski čevlji, smučarska očala ter oblačila, ki omogočajo toploto, suhost in neovirano gibanje. Zelo priporočljiva je tudi zaščita za hrbet.
* Vloga staršev: starši so z doslednim nošenjem čelade, prilagajanjem hitrosti svojemu znanju in razmeram, izbiro manj zahtevnih prog v prvih dneh ter upoštevanjem navodil osebja na smučišču otrokom dober zgled varnega smučanja. Mali Junaki zime na snegu pogosto posnemajo vedenje odraslih.
Prava izbira – učitelji smučanja
.avif)
Voden dan na snegu z učiteljem smučanja je najboljša pot do varnega spoznavanja zimskih športov. Učitelji namreč skrbijo, da se otroci smučanja učijo sistematično. Učenje se vedno začne z varnim zaustavljanjem in nadzorovanjem hitrosti, nato pa se nadaljuje s postopnim napredovanjem na zahtevnejše terene. Priporočamo nadaljevanje učenja v okviru sistematične vadbe v smučarskih šolah in na tečajih z usposobljenimi učitelji, ki s svojimi izkušnjami in znanjem poskrbijo, da je smučanje še varnejša in zabavnejša aktivnost na snegu.
* Prvi koraki na snegu: najvarnejši so pod vodstvom usposobljenih smučarskih učiteljev.
* Smučarski učitelji: otroke in začetnike učijo osnovnih tehnik drsenja, ustavljanja in zavijanja, hkrati pa jim razlagajo pravila na progi, pravilno vključevanje na smučišče, varno uporabo vlečnic in sedežnic ter pomen oznak na progah.
* Sistematično učenje: zmanjšuje možnost napačnih odzivov in precenjevanja lastnih sposobnosti, kar pogosto vodi v nesreče.