O zvezi

Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske opisuje bloško smučanje. Planota med Ribniško dolino in Cerkniškim poljem velja za začetek smučarstva na Slovenskem.

V Idriji se je rodil Stanko Bloudek, ki velja za očeta slovenskega športa. Bil je vsestranski športnik, trener in konstruktor, ki je pustil bogat pečat v zimskih športnih panogah. Umrl je leta 1959, za seboj pa je pustil bogato športno dediščino.

V več krajih po Sloveniji se je v devetdesetih letih 19. stoletja začelo razvijati moderno smučanje.

Ustanovljena je bila neuradna skupina smučarjev DREN. Drenovci so pred prvo svetovno vojno bistveno pripomogli pri razvoju slovenske alpinistike, alpskega turnega smučanja in jamarstva.

Začetnik poučevanja smučanja v Sloveniji Rudolf Badjura (rodil se je leta 1881 v Litiji) je obiskal Bloško planoto in se lotil natančnega raziskovanja pionirske oblike smučanja. Badjura je storil veliko za smučarsko literaturo in dal leta 1920 v Ljubljani tudi pobudo za ustanovitev prvega smučarskega kluba.

Prvo neuradno državno prvenstvo v skokih in tekih v Bohinju.

V Ljubljani je bila ustanovljena jugoslovanska zimskošportna zveza.

Smučarska tekača Zdenko Švigelj in Vladimir Kajzelj sta se udeležila prvih zimskih olimpijskih iger (ZOI) v Chamonixu v Franciji. Slovenski športniki so do slovenske osamosvojitve leta 1991 predstavljali veliko večino jugoslovanskih reprezentanc na ZOI.

Planica je prvič gostila mednarodno tekmo. Dve leti pozneje je bila po zaslugi Avstrijca Josefa Bradla v dolini pod Poncami premagana čarobna meja 100 metrov, šest desetletij pozneje pa še 200 m.

Rodil se je Tone Vogrinec, ki je predvsem v zadnjih treh desetletjih 20. stoletja kot tekmovalec, trener in direktor reprezentanc ter ski poola odločilno vplival na razvoj in dokončno uveljavitev slovenskega tekmovalnega alpskega smučanja.

Ustanovljena je bila Smučarska zveza Slovenije. Prvi predsednik je postal dr. Danilo Dougan.

Jože Šlibar je 24. februarja v Obersdorfu pristal pri 141 metrih ter postal prvi slovenski svetovni rekorder. V Kranjski Gori so organizirali tekmi FIS, ki sta se v zgodovino zapisali kot prvi Pokal Vitranc.

Mariborski smučarski delavci so na Pohorju organizirali prvo mednarodno tekmovanje za Zlato lisico.

Planica je prvič gostila svetovno prvenstvo v smučarskih poletih.

Planica je drugič gostila svetovno prvenstvo v smučarskih poletih.

Alpski smučar Bojan Križaj se je kot jugoslovanski reprezentant ma slalomu v Wengnu veselil prve slovenske zmage v svetovnem pokalu. Skupaj je v bogati karieri zbral 8 zmag, 33-krat pa se je uvrstil na zmagovalni oder.

Primož Ulaga se je v Thunder Bayu veselil prve slovenske zmage v smučarskih skokih. Skupaj je kar devetkrat ugnal svetovno elito.

Boris Strel (veleslalom) in Bojan Križaj (slalom) sta v Schladmingu prismučala prvi slovenski kolajni na svetovnih prvenstvih.

2. maja se je Slovenj Gradcu rodila najuspešnejša alpska smučarka vseh časov Tina Maze. Ob številnih lovorikah izpostavimo njeno skupno zmago v svetovnem pokalu ter osvojitev štirih kolajn na olimpijskih igrah ter devetih na svetovnih prvenstvih. Skupno je na tekmah svetovnega pokala zmagala 26-krat, 81-krat pa se je uvrstila na zmagovalni oder.

Zimske olimpijske igre so v Sarajevu zaznamovali predvsem slovenski športniki. Bojan Križaj je na slovesnosti ob odprtju prisegel v imenu športnikov. Jure Franko je z drugim mestom v veleslalomu slovenskemu športu priboril prvo zimsko olimpijsko odličje.

Planica je tretjič gostila svetovno prvenstvo v smučarskih poletih.

Alpski smučar Rok Petrovič je s petimi zmagami v sezoni osvojil slalomski kristalni globus. Bojan Križaj je bil drugi, Mateja Svet, ki se je med sezono veselila prve ženske zmage v svetovnem pokalu, pa tretja v veleslalomu.

Bojan Križaj je osvojil slalomski kristalni globus. Na svetovnem prvenstvu v Crans Montani je alpska smučarka Mateja Svet osvojila kar tri kolajne, in sicer bronasti v superveleslalomu in slalomu ter srebrno v veleslalomu.

Slovenski zimski športniki so na ZOI v Calgaryju zadnjič branili jugoslovanske barve. Mateja Svet je osvojila srebro v slalomu, Matjaž Debelak se je veselil brona na srednji skakalnici, skakalna ekipa v postavi Matjaž Debelak, Miran Tepeš, Matjaž Zupan in Primož Ulaga pa je postala olimpijska podprvakinja. Primož Ulaga je osvojil srebrno kolajno na svetovnem prvenstvu v poletih. Mateja Svet se je veselila malega kristalnega globusa za zmago v veleslalomskem seštevku svetovnega pokala.

Mateja Svet je v Vailu postala svetovna prvakinja v slalomu ter bila tretja v veleslalomu. Tomaž Čižman je presenetil in navdušil s tretjim mestom v superveleslalomu.

Slovenija se je 25. junija podala na samostojno pot, z njo pa tudi Smučarska zveza Slovenije. Mednarodna smučarska in deskarska organizacija (FIS) jo je že manj kot pet mesecev kasneje (10. novembra) sprejela v svojo družino in prehitela politično priznanje. Franci Petek je postal svetovni prvak na srednji skakalnici, Nataša Bokal pa svetovna slalomska podprvakinja (oba še pod jugoslovansko zastavo). Ob koncu leta sta bila razglašena za prva športnika leta samostojne Slovenije po izboru Društva športnih novinarjev Slovenije.

V Albertvillu v Franciji so slovenski športniki prvič tekmovali pod slovensko zastavo. Na zimskih olimpijskih igrah je nastopilo 25 športnikov, prvi zastavonoša pa je bil smučarski skakalec Franci Petek. Slovenska moška biatlonska štafeta v postavi Janez Ožbolt, Jure Velepec, Aleksander Grajf in Boštjan Lekan je 15. marca v Fagernesu osvojila 3. mesto v svetovnem pokalu. Pokljuka je v sezoni 1991/92 prvič gostila evropski pokal v biatlonu.

Jure Košir (slalom) in Katja Koren (superveleslalom) sta prismučala prvi zmagi na tekmah svetovnega pokala pod slovensko zastavo. V sezoni 1992/93 je Pokljuka prvič gostila svetovni pokal v biatlonu.

Olimpijske iger v Lillehammerju ali bronasta doba slovenskega alpskega smučanja. Slovenija je osvojila tri tretja mesta: Jure Košir in Katja Koren v slalomu ter Alenka Dovžan v kombinaciji. Posebnost iger je bila tudi ta, da je na njih kot prva slovenska biatlonka nastopila Andreja Koblar. V sprintu na 7,5 km je osvojila 18. mesto. Jure Košir je bil izbran za najboljšega športnika Slovenije. Planica je četrtič gostila svetovno prvenstvo v smučarskih poletih.

Jure Košir je v skupnem seštevku svetovnega pokala osvojil drugo mesto v veleslalomu ter tretje v slalomu in generalni razvrstitvi. Špela Pretnar je bila tretja v veleslalomskem seštevku. Marca sta bila v Lahtiju dosežena prva slovenska posamična biatlonska zmagovalna odra: Andreja Koblar je bila 2. na 15 km, Matjaž Poklukar pa 3. v sprintu na 10 km.

Andreja Koblar je kot prva slovenska biatlonka stopila na najvišjo stopničko svetovnega pokala (Osrblie). Smučarski skakalec Urban Franc je osvojil bronasto kolajno na svetovnem prvenstvu v poletih.

Primož Peterka je postal zmagovalec skupnega seštevka svetovnega pokala v smučarskih skokih. Najboljši je bil tudi v razvrstitvi poletov ter si priboril naziv najboljšega slovenskega športnika. Prve zmage v karieri se je veselil deskar Dejan Košir. Andreja Koblar je marca v Naganu zmagala na 15 km, slovenska moška biatlonska štafeta v postavi Jože Poklukar, Tomaž Žemva, Janez Ožbolt in Matjaž Poklukar pa je osvojila 3. mesto. Na SZS so postavili temelje nove panoge – telemark smučanja. Za odlične izide je skrbel predvsem David Primožič.

Primož Peterka je s štirimi zmagami svetovnega pokala, petimi drugimi mesti in enim tretjim ubranil naslov najboljšega smučarja skakalca in si še drugič priboril veliki globus ter naziv športnika Slovenije. Za najboljše slovenske uvrstitve na olimpijskih igrah v Naganu so s 5. mestom poskrbeli Andreja Koblar v posamični preizkušnji na 15 km (sezono svetovnega pokala pa končala na 6. mestu v skupni razvrstitvi), Primož Peterka na veliki skakalnici in Jure Košir v veleslalomu. V sezoni 1997/98 je Pokljuka gostila svetovni pokal v biatlonu in svetovno prvenstvo v zasledovanju, v sezoni 1998/99 pa mladinsko svetovno prvenstvo v biatlonu.

Špela Pretnar je po izjemni sezoni, v kateri je dosegla štiri zmage ter po eno drugo in tretje mesto, osvojila mali slalomski kristalni globus v skupnem seštevku svetovnega pokala ter postala najboljša športnica Slovenije. Mojca Suhadolc je bila skupno tretja v superveleslalomu, Matjaž Vrhovnik pa med slalomisti.

Deskar na snegu Dejan Košir je z drugim mestom v veleslalomu osvojil prvo slovensko kolajno na svetovnih prvenstvih. Biatlonec Tomaš Globočnik je v Oberhofu osvojil 3. mesto na 15 km s skupinskim startom. Slovenija je sezono 2000/01 v moškem Pokalu narodov sklenila na 5. mestu. Pokljuka je gostila 37. svetovno prvenstvo v biatlonu.

Skakalna ekipa (Damjan Fras, Primož Peterka, Robert Kranjec in Peter Žonta) je na olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju osvojila bronasto odličje. Portorož je gostil kongres FIS. V Anterselvi sta Andreja Koblar (15 km) in slovenska moška štafeta v postavi Janez Ožbolt, Marko Dolenc, Tomaš Globočnik in Aleksander Grajf osvojili 3. mesti. V sezoni 2001/02 so na Pokljuki potekali svetovni pokal v biatlonu, svetovno prvenstvo v lokostrelskem biatlonu, mednarodne carinske zimskošportne igre ter svetovno vojaško prvenstvo v smučanju (CISM).

Janez Marič se je v Östersundu veselil prve moške biatlonske zmage v svetovnem pokalu. Slovenski uspeh je na isti tekmi s 3. mestom dopolnil Marko Dolenc. Pokljuka je gostila EYOF – Olimpijski festival evropske mladine ter finale svetovnega pokala v lokostrelskem biatlonu. Deskar na snegu Dejan Košir je v Kreischbergu postal svetovni prvak v paralelnem veleslalomu ter si prislužil naziv najboljšega slovenskega športnika.

Planica je petič gostila svetovno prvenstvo v smučarskih poletih.

Rok Benkovič je v Obersdorfu postal svetovni prvak na srednji skakalnici ter z ekipo, v kateri so bili še Primož Peterka, Jernej Damjan in Jure Bogataj, osvojil bronasto odličje. Tina Maze se je izstrelila med najboljše alpske smučarke ter po sijajni sezoni, v kateri je dosegla tri zmage svetovnega pokala, eno drugo in dve tretji mesti, prvič postala najboljša slovenska športnica. Večtisočglava množica je pod letalnico v Planici pozdravila nov svetovni rekord, že 67. v dolini pod Poncami. Bjoeren Einer Roemoren je pristal pri 239 metrih. Planica je ponovno potrdila vlogo zibelke svetovnih poletov. Slovenska ženska štafeta v postavi Andreja Koblar, Teja Gregorin, Dijana Ravnikar in Tadeja Brankovič je v Oberhofu osvojila 3. mesto v svetovnem pokalu.

Petra Majdič je slavila prvo slovensko tekaško zmago v svetovnem pokalu ter prvič postala najboljša slovenska športnica. Sedež SZS se je s Parmove ulice preselil na Podutiško ulico v Ljubljani. Tadeja Brankovič je v sezoni 2005/06 osvojila 2. mesto v sprintu v Östersundu ter dve 3. mesti v Kontiolahtiju. Slovenska ženska biatlonska štafeta je bila januarja v Ruhpoldingu prav tako tretja. V sezoni 2005/06 je Pokljuka gostila svetovni pokal v biatlonu in svetovno prvenstvo mešanih štafet.

Smučarska tekačica Petra Majdič je postala svetovna podprvakinja v sprintu ter vnovič postala najboljša športnica v Sloveniji. Alpski smučar Andrej Jerman je poskrbel za smukaško revolucijo in kot prvi Slovenec v Garmisch-Partenkirchnu stopil na najvišjo stopničko tekme svetovnega pokala. Na svetovnem prvenstvu deskarjev na snegu v Arosi je Rok Flander osvojil zlato odličje v paralelnem veleslalomu, v paralelnem slalomu pa je bil tretji. Tadeja Brankovič je januarja na Pokljuki osvojila 3. mesto na tekmi s skupinskim startom.

Petra Majdič je osvojila mali kristalni globus v sprintu. Alpska smučarka Tina Maze je Sloveniji priborila prvo smukaško zmago svetovnega pokala v ženski konkurenci. Saša Farič je navduševala v smučarskem krosu in s skupnim drugim mestom potrdila uveljavitev Slovenije v smučanju prostega sloga.

Tina Maze se je na svetovnem prvenstvu v Val d'Iseru osvojila svojo prvo kolajno na svetovnih prvenstvih (v veleslalomu je bila druga), v isti disciplini pa sezono svetovnega pokala končala na tretjem mestu. Petra Majdič je ubranila mali kristalni globus v sprintu, v skupnem seštevku je bila druga ter tretjič postala najboljša slovenska športnica. Biatlonka Teja Gregorin je v Pjongčangu postala svetovna podprvakinja na 15 km. Saša Farič pa se je veselila brona na X-igrah. Ob koncu koledarskega leta je smukač Andrej Jerman zmagal v Bormiu.

Tina Maze je na zimskih igrah v Kanadi postala olimpijska veleslalomska in superveleslalomska podprvakinja, za kar si je prislužila naziv najboljše slovenske športnice. Petra Majdič je na ogrevanju padla v brezno ter kljub zlomljenim rebrom osvojila bronasto kolajno v sprintu. Ob koncu sezone je bila tretja v skupnem seštevku svetovnega pokala v sprintu. Alpski smučar Andrej Šporn je z 2. mestom zaznamoval najprestižnejši smuk sezone v Kitzbühlu. Smučarski skakalec Robert Kranjec je osvojil mali kristalni globus v poletih. V Planici so se najboljši smučarji skakalci šestič zbrali na svetovnem prvenstvu v poletih. Slovensko državljanstvo je prejel biatlonec Jakov Fak, ki je pred tem za Hrvaško osvojil bronasti kolajni na SP in ZOI. V sezoni 2009/10 je Jakov Fak v Östersundu osvojil 3. mesto v zasledovanju – svoj prvi zmagovalni oder v svetovnem pokalu za Slovenijo.

Tina Maze se je v skupnem seštevku svetovnega pokala s tretjim mestom prvič uvrstila na zmagovalne stopničke. Še uspešnejša je bila Korošica na svetovnem prvenstvu v Garmisch-Partenkirchu, kjer je postala svetovna prvakinja v veleslalomu in podprvakinja v superkombinaciji ter vnovič postala najboljša slovenska športnica. Petra Majdič je v svoji zadnji tekmovalni sezoni osvojila tretji mali kristalni globus v sprintu. Svojo zadnjo, 24. zmago, je dosegla v Falunu, skupaj pa se je na zmagovalni oder tekem svetovnega pokala uvrstila 48-krat. Na svetovnem prvenstvu v Oslu je s 3. mestom osvojila svojo drugo kolajno na največjih prvenstvih. Ribinsk je bil srečni kraj za smučarsko tekačico Vesno Fabjan, saj je v Rusiji v dveh letih zapored dosegla obe svoji zmagi v svetovnem pokalu. Slovenija je po zaslugi Roberta Kranjca, Petra Prevca, Jurija Tepeša in Jerneja Damjana na svetovnem prvenstvu v smučarskih skokih v Oslu osvojila bronasto kolajno v ekipni konkurenci. Rok Marguč je začel s svojim pohodom osvajanja kolajn na svetovnih prvenstvih v deskanju na snegu. V La Molini je bil svetovni podprvak v paralelnem veleslalomu in tretji v paralelnem slalomu. Pokal Vitranc je praznoval Abrahama, svoj zadnji nastop pa je kot predtekmovalec odsmučal Mitja Dragšič.

Biatlonec Jakov Fak je v Ruhpoldingu postal svetovni prvak na 20 km. Slovenija je bila v Nemčiji v postavi Andreja Mali, Teja Gregorin, Klemen Bauer in Jakov Fak svetovna podprvakinja v mešani ekipni tekmi. Tina Maze je bila v skupnem seštevku svetovnega pokala druga, s tretjim mestom pa se je ob koncu sezone povzpela tudi na skupni slalomski zmagovalni oder. Robert Kranjec je potrdil svoje mojstrstvo v smučarskih poletih, potem ko je v Vikersundu postal svetovni prvak, v ekipni konkurenci pa se je z Jernejem Damjanom, Jurijem Tepešem in Juretom Šinkovcem veselil bronaste kolajne. Za nameček je Robert Kranjec drugič v karieri osvojil mali kristalni globus zmagovalca v skupnem seštevku poletov. Svojo prvo zmago v svetovnem pokalu v smučarskem krosu je v Alpe d'Huezu dosegel Filip Flisar.

Tina Maze je z osvojenimi 2414 točkami svetovnega pokala dosegla še vedno aktualni svetovni rekord. Zgodovinsko sezono je zaokrožila z malima kristalnima globusoma v veleslalomu in superveleslalomu, v smuku in slalomu pa je bila druga. Na svetovnem prvenstvu je prvič osvojila tri kolajne, potem ko je bila v Schladmingu prvakinja v superveleslalomu ter podprvakinja v slalomu in superkombinaciji. Rok Marguč je v Stonehamu kot tretji slovenski deskar na snegu postal svetovni prvak v paralelnem veleslalomu. Smučarski skakalec Peter Prevc je blestel na svetovnem prvenstvu v Predazzu, kjer je bil podprvak na veliki skakalnici ter tretji na srednji. Robert Kranjec je bil drugi v skupnem seštevku poletov. Jakov Fak je na svetovnem prvenstvu v biatlonu v Novem Mestu na Češkem osvojil bronasto kolajno v sprintu na 10 km. Za najboljša slovenska športnika sta bila izbrana Tina Maze in Peter Prevc.

Tina Maze je vse svoje cilje usmerila na vrhunec sezone v Rusiji, kjer je bila najuspešnejša alpska smučarka zimskih olimpijskih iger v Sočiju. Črnjanka je postala olimpijska prvakinja v smuku in veleslalomu. Slovenski športniki so v Rusiji osvojili rekordnih osem kolajn. Olimpijska podprvaka sta postala Peter Prevc na mali skakalnici in Žan Košir v paralelnem slalomu, bronasto kolajno pa so osvojili Peter Prevc na veliki skakalnici, Žan Košir v paralelnem veleslalomu, biatlonka Teja Gregorin na 10 km zasledovalno ter smučarska tekačica Vesna Fabjan v sprintu. Po igrah v Sočiju je bil Peter Prevc tretji na svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih v Harahovu, odlično sezono pa je kronal z drugim mestom v skupnem seštevku svetovnega pokala. Osvojil je tudi mali kristalni globus najboljšega skakalca v poletih. Zlata lisica je jubilejno 50. obletnico praznovala v Kranjski Gori, kjer je zaradi obilnih snežnih padavin odpadel veleslalom. Za najboljša slovenska športnika sta bila vnovič izbrana Tina Maze in Peter Prevc.

Tina Maze je bila v skupnem seštevku svetovnega pokala druga, kar v treh disciplinah, smuku, slalomu in superveleslalomu, pa je bila v skupnem seštevku tretja. Črnjanka je na četrtem svetovnem prvenstvu zapored osvojila kolajno, v Beaver Creeku pa je bila sploh najuspešnejša v njeni karieri. Postala je svetovna prvakinja v alpski kombinaciji in smuku ter podprvakinja v superveleslalomu. Jakov Fak je v Kontiolahtiju dosegel svojo četrto kolajno na svetovnih prvenstvih, potem ko je bil najboljši na 15 km s skupinskim startom. V skupnem seštevku svetovnega pokala je s kar štirimi zmagami osvojil 3. mesto. Peter Prevc je v skupnem seštevku svetovnega pokala zbral enako število točk kot Severin Freud, a je Nemec dosegel več zmag (9:3) ter osvojil veliki kristalni globus. Peter Prevc je na tekmi svetovnega pokala v smučarskih poletih v Vikersundu najprej izboljšal slovenski rekord (245,5 m), dan kasneje pa je poletel 250 m ter po Jožetu Šlibarju postal drugi slovenski svetovni rekorder. Hkrati je drugo leto zapored osvojil mali kristalni globus v poletih. Filip Flisar je v Kreischbergu postal svetovni prvak v smučarskem krosu. Deskarja na snegu Žan Košir in Rok Marguč sta bila uspešna na svetovnem prvenstvu v Lachtalu. Prvi je bil podprvak v paralelnem slalomu, drugi pa tretji v paralelnem veleslalomu. Za najboljša slovenska športnika sta bila tretjič zapored izbrana Tina Maze in Peter Prevc. Pokljuka je obeležila jubilej 20. izvedbe IBU svetovnega pokala v biatlonu.

Peter Prevc je v Bad Mitterndorfu postal svetovni prvak v poletih. Marca je po Primožu Peterki postal drugi Slovenec z osvojitvijo velikega kristalnega globusa, potem ko je dosegel kar 15 zmag in se 22-krat uvrstil na zmagovalne stopničke, zato je v skupnem seštevku svetovnega pokala zbral rekordnih 2303 točke. Svojo najtrofejnejšo sezono je Peter Prevc kronal še z dvema lovorikama. S skupno zmago na Turneji štirih skakalnic, kar je pred njim dosegel le Primož Peterka, ter tretjo zaporedno osvojitvijo malega kristalnega globusa za zmago v skupnem seštevku poletov. Robert Kranjec je bil v skupnem seštevku drugi. Peter Prevc je četrtič zapored postal najboljši slovenski športnik. Smučarski skakalec Domen Prevc je v Ruki dosegel svojo prvo posamično zmago v svetovnem pokalu. Svojo zadnjo od sedmih posamičnih pa je na finalu v Planici na Letalnici bratov Gorišek dosegel Robert Kranjec. Slovenska reprezentanca v smučarskih skokih se je v pokalu narodov prvič uvrstila med najboljšo trojico, zasedla je drugo mesto. Maja Vtič se je kot prva Slovenka ob koncu sezone uvrstila med najboljšo trojico, potem ko je v skupni razvrstitvi zasedla tretje mesto. Alpski smučar Boštjan Kline je dosegel svoji prvi uvrstitvi na zmagovalni oder, potem ko je bil drugi na smuku v Garmisch-Partenkirchu in superveleslalomu v Hinterstoderju. V sezoni 2015/16 je Pokljuka gostila svetovni pokal v biatlonu ter odprto evropsko prvenstvo in IBU pokal za mlajše člane.

Ilka Štuhec je nadaljevala slovenski smukaški zmagovalni niz na svetovnih prvenstvih, potem ko je bila najboljša v Sankt Moritzu. Mariborčanka je imela za seboj sijajno sezono, ki jo je začela z dvojno smukaško zmago na uvodu v Lake Louisu, ob koncu sezone pa je osvojila tudi mali smukaški kristalni globus. V skupnem seštevku svetovnega pokala v superveleslalomu je bila druga. Z uspehi si je prislužila naziv najboljše slovenske športnice. Veleslalomist Žan Kranjec se je prvič v karieri uvrstil na zmagovalni oder, Boštjan Kline pa je na smuku v Kvitfjellu dosegel svojo edino zmago v svetovnem pokalu. Na tekmi za Zlato lisico v Mariboru je svojo športno pot sklenila alpska smučarka Tina Maze. Jakov Fak se je v sezoni 2016/17 trikrat uvrstil na zmagovalni oder svetovnega pokala; dvakrat je bil 2. v zasledovanju ter enkrat 3. v sprintu.

Slovenski olimpijski kolajni sta v Pjongčangu osvojila biatlonec Jakov Fak, ki je bil drugi na 20 km, ter deskar Žan Košir, tretji v paralelnem veleslalomu. Izjemen pohod na velikih tekmovanjih je začel Domen Prevc, ki je svojo prvo kolajno na največjih prvenstvih osvojil na svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih, kjer je bil z Jernejem Damjanom, Anžetom Semeničem in Petrom Prevcem podprvak. Alpski smučar Žan Kranjec je v Saalbach-Hinterglemmu dosegel svojo prvo zmago svetovnega pokala, Ana Bucik je v alpski kombinaciji v Lenzerheideju s 3. mestom dosegla svojo edino uvrstitev na zmagovalni oder tekem svetovnega pokala. V sezoni 2017/18 je Pokljuka gostila odprto evropsko prvenstvo v biatlonu za mlajše člane.

Ilka Štuhec je v Areju ubranil naslov smukaške svetovne prvakinje. Smučarski tekačici Katja Višnar in Anamarija Lampič sta v ekipnem sprintu v Seefeldu postali svetovni podprvakinji. Deskar na snegu Tim Mastnak je v Park Cityju osvojil srebrno kolajno v paralelnem veleslalomu. Smučarski skakalec Timi Zajc je na letalnici v Oberstdorfu dosegel svojo prvo zmago v svetovnem pokalu. Filip Flisar se je z 2. mestom v Sunny Valleyju zadnjič na tekmah svetovnega pokala v smučarskem krosu uvrstil na zmagovalni oder. V svoji karieri je dosegel sedem zmag ter se 16-krat uvrstil med najboljšo trojico.

Smučarska tekačica Anamarija Lampič si je z odlično sezono svetovnega pokala, v kateri je v sprintu po dvakrat zmagala in bila druga, prislužila prestižni naziv najboljše slovenske športnice. Planica je sedmič gostila svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. Timi Zajc je v skupnem seštevku svetovnega pokala v poletih zasedel drugo mesto. 1. junija je v 79. letu starosti umrl Janez Kocijančič, nekdanji predsednik slovenske in jugoslovanske smučarske organizacije, Olimpijskega komiteja Slovenije ter podpredsednik FIS.

Smučarska skakalka Nika Križnar je kot prva Slovenka postala skupna zmagovalka svetovnega pokala. Svojo prvo kolajno na velikih tekmovanjih je osvojil Anže Lanišek, ki je bil na srednji skakalnici na svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu tretji. Konec leta je v Ruki dosegel svojo prvo zmago v svetovnem pokalu. Še uspešnejša je bila na SP v nordijskem smučanju Anamarija Lampič, ki je v sprintu zasedla tretje mesto, z Evo Urevc pa sta bili tretji tudi v ekipnem sprintu. Anamarija Lampič je osvojila tudi mali kristalni globus v sprintu. Nič kaj slavnostno ni bilo praznovanje 60-letnice pokala Vitranc v Kranjski Gori, saj je zaradi svetovne zdravstvene krize minil brez gledalcev. Jakov Fak je januarja v Anterselvi na tekmi s skupinskim startom osvojil 3. mesto. Pokljuka je gostila IBU svetovno prvenstvo v biatlonu, ki je zaradi koronavirusa potekalo brez gledalcev.

Slovenski športniki so osvojili šest olimpijskih kolajn. Junakinja zimskih iger v Pekingu je bila smučarska skakalka Urša Bogataj, ki je bila olimpijska posamična prvakinja, skupaj z Niko Križnar, Petrom Prevcem in Timijem Zajcem pa je postala olimpijska prvakinja tudi na mešani ekipni tekmi ter si prislužila naziv najboljše slovenske športnice. Alpski smučar Žan Kranjec je bil olimpijski podprvak v veleslalomu, deskar Tim Mastnak pa v paralelnem veleslalomu. Izjemno uspešno odpravo so z nazivom olimpijskih podprvakov v smučarskih skokih zaokrožili Cene Prevc, Lovro Kos, Peter Prevc in Timi Zajc, Nika Križnar pa je bila tretja med posameznicami. Piko na i je na Kitajskem z bronasto kolajno dodala deskarka Gloria Kotnik, ki je bila tretja na paralelnem veleslalomu. Slovenski smučarski skakalci so bili zelo uspešni na svetovnem prvenstvu v poletih v Vikersundu. Slovenija je po zaslugi Domna Prevca, Petra Prevca, Anžeta Laniška in Timija Zajca postala svetovna prvakinja v ekipni konkurenci, Timi Zajc pa je postal podprvak v posamični konkurenci. Za dvojno slovensko zmago v skupnem seštevku poletov sta poskrbela smučarska skakalca Žiga Jelar in Timi Zajc. Slovenska reprezentanca v smučarskih skokih je bila v pokalu narodov druga. V skupnem seštevku svetovnega pokala v ženskih skokih je bila Nika Križnar druga, Urša Bogataj tretja, Slovenke pa so bile prvič najboljša v pokalu narodov. Med najboljše alpske smučarke sveta se je prebila Andreja Slokar, ki je v olimpijski sezoni zmagala na paralelni tekmi v Lechu ter slalomu v Courchevelu, na olimpijskih igrah pa je v slalomu zasedla peto mesto.

V Planici je potekalo svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju. Slovenski junak je bil smučarski skakalec Timi Zajc, ki je osvojil kar tri kolajne. Postal je dvakratni svetovni prvak, in sicer na posamični preizkušnji na veliki skakalnici ter skupaj z Lovrom Kosom, Anžetom Laniškom in Žigo Jelarjem na ekipni tekmi. Slovenija je v postavi Nika Križnar, Ema Klinec, Timi Zajc in Anže Lanišek osvojila še bronasto kolajno na mešani ekipni tekmi. Odlično sezono je z osvojitvijo tretjega mesta v skupnem seštevku svetovnega pokala kronal Anže Lanišek, ki je bil tretji tudi v točkovanju poletov. V pokalu narodov je bila Slovenija tretja. V skupnem seštevku svetovnega pokala je bila tretja tudi Ema Klinec. Alpska smučarka Ilka Štuhec je novo odlično sezono kronala z 2. mestom v skupni razvrstitvi svetovnega pokala v smuku. Slovenski uspeh je dopolnil Žan Kranjec, ki je bil v skupnem veleslalomskem seštevku tretji. Jakov Fak je v Ruhpoldingu osvojil 3. mesto na 20 km. V sezoni 2022/23 je imela Slovenija šest biatloncev s točkami svetovnega pokala; prve točke so osvojili Lovro Planko, Toni Vidmar in Matic Repnik, Anamarija Lampič pa je nastopila v svoji prvi biatlonski sezoni. Pokljuka je gostila IBU svetovni pokal in IBU pokal v biatlonu, IBU Junior Cup, 31. Pokljuški maraton ter FESA alpski pokal.

Smučarska skakalka Nika Prevc je osvojila svoj prvi veliki kristalni globus. V zmagoviti sezoni je v Engelbergu osvojila svojo prvo zmago svetovnega pokala, do konca sezone pa jih je zbrala sedem. Na svetovnem prvenstvu v poletih na Kulmu je Slovenija v postavi Lovro Kos, Peter Prevc, Domen Prevc in Timi Zajc ubranila naslov svetovne ekipne prvakinje, Timi Zajc pa je s tretjim mestom osvojil novo kolajno na velikem tekmovanju v smučarskih poletih. Svojo tekmovalno pot je v Planici na najlepši način sklenil Peter Prevc. Na svoji zadnji posamični tekmi je na finalu v poletih ugnal vso svetovno konkurenco, v ekipni konkurenci pa je bil z Lovrom Kosom, Timijem Zajcem in Domnom Prevcem drugi. V pokalu narodov je bila Slovenija tretjič druga. Zlata lisica se je zaradi klimatskih sprememb v zadnjem desetletju večkrat selila v Kranjsko Goro, kjer je praznovala 60. rojstni dan, organizacijo tekmovanja pa je prevzela Smučarska zveza Slovenije. Biatlonka Lena Repinc je osvojila svoje prve točke svetovnega pokala. V sezoni 2023/24 je Anamarija Lampič v Annecy-Le Grand Bornandu osvojila 3. mesto v sprintu.

Nika Prevc je na tekmah svetovnega pokala zmagala kar 15-krat ter ubranila osvojitev velikega kristalnega globusa. Domen Prevc je na svetovnem prvenstvu v Trondheimu osvojil tri kolajne. Bil je svetovni prvak na veliki skakalnici ter skupaj z Lovrom Kosom, Anžetom Laniškom in Timijem Zajcem na ekipni preizkušnji. Z Anžetom Laniškom, Niko Prevc in Emo Klinec pa je bil Domen Prevc svetovni podprvak na mešani ekipni tekmi. Enako uspešna je bila tudi Nika Prevc, ki je na Norveškem postala svetovna prvakinja na srednji in veliki skakalnici. Za novo dvojno slovensko skupno zmago v disciplini poletov sta poskrbela Domen Prevc in Anže Lanišek. Domen Prevc je na finalu svetovnega pokala v Planici poskrbel za delirij slovenskih ljubiteljev športa, saj je z daljavo 254,5 m svetovni rekord znova vrnil Planici. Jakov Fak je pred domačimi gledalci na Pokljuki dosegel svojo 9. zmago v svetovnem pokalu, ki jo je naskakoval deset let. Na istem prizorišču je Anamarija Lampič dva dni pozneje osvojila 3. mesto na tekmi s skupinskim startom. Pokljuka je gostila tudi sploh prvo IBU svetovno prvenstvo v para biatlonu. Andreja Slokar je bila na finalu svetovnega pokala v Sun Valleyju tretja v slalomu.

Vse štiri slovenske olimpijske kolajne so v Cortini d'Ampezzu in Milanu osvojili smučarji skakalci. Junak je bil sicer olimpijski debitant Domen Prevc, ki je v Predazzu postal olimpijski prvak na veliki skakalnici, skupaj z Anžetom Laniškom, Niko Vodan in Niko Prevc pa so bili najboljši tudi na mešani ekipni tekmi. Nika Prevc je osvojila komplet olimpijskih kolajn, saj je bila na srednji skakalnici druga, na veliki pa tretja. V svetovnem pokalu je Nika Prevc dosegla neverjetnih 19 posamičnih zmag, vključno z jubilejno 40. na finalu v Planici, kjer je na Letalnici bratov Gorišek postavila tudi nov ženski svetovni rekord, ki znaša 242,5 m. Sijajen je bil tudi Domen Prevc, ki je po Primožu Peterki in Petru Prevcu kot tretji Slovenec osvojil tako novoletno turnejo kot veliki kristalni globus za skupnega zmagovalca svetovnega pokala, potem ko je bil najboljši na kar petnajstih posamičnih tekmah. Povrhu je v Oberstdorfu postal še svetovni prvak v poletih ter vnovič osvojil mali kristalni globus skupnega zmagovalca svetovnega pokala v poletih. Pred prevlado Domna Prevca je majico vodilnega v skupnem seštevku svetovnega pokala nosil Anže Lanišek, ki je v olimpijski sezoni na tekmah svetovnega pokala dosegel tri posamične zmage. Slovenija je bila v pokalu narodov vnovič druga. Svojo bogato športno pot je sta zaključili Ilka Štuhec, z 11 zmagami svetovnega pokala druga najuspešnejša slovenska alpska smučarka vseh časov, in Ana Bucik Jogan. V 59. letu je umrla alpska smučarka Nataša Bokal.