3. marca 2026, je Občina Bovec v veliki dvorani Ite Rine KD Bovec pripravila predstavitev projektne dokumentacije za izvedbo projekta oživitve in obnove smučarskega centra Kanin. 11. novembra lani, je bila namreč v mali dvorani Kulturnega doma Bovec podpisana Pogodba za izdelavo projektne dokumentacije za izvedbo projekta »oživitev in prenova smučišča Kanin«, v imenu naročnika, Občine Bovec, pa je to pogodbo podpisal župan Valter Mlekuž. V sami pogodbi so bili določeni tudi okvirni datumi za izvedbo posameznih aktivnosti in včeraj je bila projektna dokumentacija tudi predstavljena širši javnosti.
Uvodni pozdrav je udeležencem namenil župan Občine Bovec Valter Mlekuž, ki je izrazil veselje, da je končno prišlo do konkretnih rešitev, ki peljejo k dosegu končnega cilja:
»Danes smo tu tisti, ki verjamemo v Kanin. Tisti, ki želimo smučišče Kanin ponovno oživiti. Želim se zahvaliti vsem današnjim poročevalcem, ki nam bodo predstavili projektno dokumentacijo. Vesel sem prisotnosti čisto vseh poročevalcev, veseli pa me, da je z nami tudi direktor smučarske zveze Slovenije Uroš Zupan. Že zdaj se zahvaljujem vsem, ki stojite za tem projektom, Občinskemu svetu Občine Bovec in še posebej dvema svetnikoma, ki sta namenila ogromno svojega časa, da smo danes na tej točki. To sta Danijel Krivec in dr. Jurij Žurej, ki bosta tudi med poročevalci. Današnja predstavitev je tako sveža, da tudi sam nisem še uspel pregledati zadnjih zaključkov in bomo skupaj uživali v predstavitvi,« je poudaril Mlekuž.
Dogodek je moderiral Milan Štulc, ki je najprej spomnil na nekaj zgodovinskih dejstev glede delovanja smučišča Kanin, ki je bilo svečano odprto 29. novembra 1973, in je bilo pol stoletja edini generator celoletnega turizma na Bovškem. Res pa je, da je projekt Smučišče Kanin vseskozi veljal za nikoli zaključen prvotno načrtovani projekt. Če na hitro preletimo pomembne prelomnice v tej petdesetletni zgodovini obratovanja, lahko omenimo zamenjavo gondol, legendarnih rdečih jajčk, z novimi, kar je zahtevalo tudi posodobitev ali zamenjavo večjega dela žičniške infrastrukture. To se je dogajalo v letih 1999, 2000 in 2001. Zares prelomno pa je bilo leto 2005, ko je bila zgrajena štirisedežnica Prevala. Ne samo zato, ker je takrat z novo napravo smučišče Kanin dobilo novo progo, temveč zato, ker je to spodbudilo odločevalce na italijanski strani, da so pristopili h gradnji novih žičniških naprav na smučišču Sella Nevea – Na Žlebeh, tako nove krožno-kabinske žičnice kot tudi Funifor povezave do Prevale. O slednjem govori tudi dokumentarni film »GRADILI SO SMUČIŠČE KANIN – SELLA NEVEA«, avtorja Milana Štulca, ki je nastajal med leti 2005 in 2012, in bil včeraj premierno predvajan kot uvod v včerajšnji dogodek.
Sledila je predstavitev Projektne dokumentacije za izvedbo projekta oživitve in obnove smučarskega centra Kanin, na kateri so sodelovali DANIJEL KRIVEC, predsednik Komisije za oživitev smučišča Kanin, SANDI KRČ, direktor SKA Projekt d. o. o., TOMAŽ MOHORKO, vodja oddelka arhitekturnega projektiranja pri Projekt Nova Gorica d. d. in arhitektka KRISTINA PAHOR iz iste družbe, UROŠ ZUPAN, direktor Smučarske zveze Slovenije, BOJAN KASTELAN, direktor razvoja pri SOŠKIH ELEKTRARNAH Nova Gorica in dr. JURIJ ŽUREJ, predsednik Komisije Občinskega sveta Občine Bovec za investicijo.
Danijel Krivec, predsednik Komisije za oživitev smučišča Kanin, je predstavil dosedanje aktivnosti in aktualno stanje projektiranja. Poudaril je, da odločitev Občinskega sveta Občine Bovec, da se začne s projektiranjem, pravilna in je to kljub kar nekaj zapletom pripeljalo do izbire izvajalca in podpisa pogodbo z njim:
»V nekaj mesecih smo pripeljali zadevo tako daleč, da lahko danes predstavimo projekte, ki niso samo neka idejna zasnova, temveč projekti, pri katerih vzporedno tečejo tudi presoje vplivov na okolje. To pomeni, da bomo, če bo seveda pripravljenost na ministrstvih in bo vse teklo v skladu s pričakovanji, lahko prišli do gradbenih dovoljenj za žičniške naprave, torej krožno-kabinsko žičnico in sedežnico Graben z vsemi pripadajočimi objekti, nekje do poletnih mesecev.«
Poudaril je način, kako to počnejo v sosednji Furlaniji Julijski Krajini, kjer so v zadnjih letih vložili tudi ogromno sredstev, več kot 120 milijonov evrov samo za Sello Neveo, in za triletno obdobje za njihova smučišča namenjajo dodatnih 220 milijonov evrov.
»Torej neposredno deželna sredstva, kar je primerljivo z našim državnim nivojem. V celotni EU se taka infrastruktura gradi s podporo javnih sredstev. Ne želimo biti nič drugače obravnavani, kot so bila obravnavana druga slovenska smučišča, ki so dobila kar veliko denarja, v razmerju 80% nepovratnih sredstev s strani države in 20% lastnih sredstev investitorjev. Če pridemo do takega razmerja, lahko pride do realizacije naših projektov v zelo kratkem času,« je še poudaril Krivec in nadaljeval, da tokrat ne gre zgolj za neko obnovo, temveč za pristop, ki bo pomenil razvojni potencial oziroma nadgradnjo dosedanjega sistema z modernimi napravami in bogato dodatno ponudbo.
V nadaljevanju so projektno dokumentacijo predstavili: Sandi Krč, direktor SKA Projekt d. o. o., Tomaž Mohorko, vodja oddelka arhitekturnega projektiranja pri Projektu Nova Gorica d. d. in arhitektka Kristina Pahor iz iste družbe.
V predstavitvi je bilo povedano, da je, v primerjavi z dosedanjo krožno-kabinsko žičnico, največja sprememba vzpostavitev dveh ločenih, neodvisnih odsekov, in sicer A-C in ločeni odsek C-D.
»To je s tehničnega vidika pomembno predvsem zaradi visoke stopnje zanesljivosti in neodvisnosti naprav, zaradi nakupa naprav, samega obratovanja in kasnejšega vzdrževanja. Odsek A-C je namensko transportna žičnica, odsek C-D pa bo deloval ob polnem smučišču. Postaja A ostaja na približno istem mestu, B postaja se zaradi linije trase premika cca 30 m proti severovzhodu,« je pojasnjeval Krč in v nadaljevanju predstavil tudi postavitev posta C in D, pri čemer se postaja D premika bolj zahodno od obstoječe pod izstopno postajo sedežnice Graben. Na ta način je omogočen neposreden dostop do vseh prog kot tudi do drugih žičniških naprav.
»Skladno s projektno nalogo je bila zahtevana kapaciteta za odsek A-C 1400 potnikov na uro, za odsek C-D pa do 2400 potnikov na uro. Za dosego teh parametrov imamo na spodnjem odseku načrtovanih 50 kabin za 10 oseb, na zgornjem odseku pa 40 kabin z enako kapaciteto. Čas vožnje na spodnjem odseku bo pri največji obratovalni hitrosti 12 minut, na zgornjem pa 4 minute,« je še podrobneje predstavil samo postavitev in zmogljivost krožno-kabinske žičnice in v nadaljevanju predstavil še umestitev spremljajočih objektov. Predstavil je tudi idejno zasnovo za gradnjo sistema za zasneževanje, ki pa se smiselno navezuje na dolgoročni cilj Soških elektrarn za izgradnjo črpalne hidroelektrarne oziroma gradnje akumulacije na vrhu.
Tomaž Mohorko in Kristina Pahor, Projekt Nova Gorica d. d., sta nato podrobneje predstavila posamezne postaje in spremljajoče prostore.
Kako pomembno je smučišče Kanin- Sella Nevea v slovenskem in tudi v mednarodnem prostoru, je predstavil Uroš Zupan, direktor Smučarske zveze Slovenije, z njim pa se je pogovarjal dr. Jurij Žurej. Potem, ko se je Zupan spomnil svojih lastnih izkušenj smuke na kaninskem smučišču, se je pridušal, da Slovenija definitivno potrebuje smučišče Kanin:
»Potrebuje ga že zaradi lege smučišča Kanin, višine, količine padavin, še bolj pomembno pa je smučišče za regijo, saj od tu prihajajo številni uspešni smučarji in smučarke svetovnega slovesa,« je v začetku povedal Zupan. Na nekoliko bolj provokativno trditev in vprašanje dr, Jurija Žureja, češ da ima Slovenija center nogometne zveze na Brdu, center za košarko, in še veliko centrov za različne športe, da ima krasen nordijski center v Planici, alpsko smučanje in bordanje pa nimata primerljivega centra in tudi turno smučanje, ki je postala olimpijska disciplina, nima svojega centra, ali vidi možnost vzpostavitve centra alpskega smučanja na Kaninu, Zupan odgovarja:
»Infrastruktura je temelj, da se lahko ukvarjamo z nekim športom. V 20 letih je bila edina resnejša investicija v smučišča pred dvema letoma, financirana z evropskimi sredstvi, v tem času pa so ugasnila smučišča Kanin, Zelenica, Kobla, Stari vrh in Šent. Težko je pričakovati, da bomo lahko parirali smučiščem v Švici in Avstriji, če mi nimamo infrastrukture. To je ključno vprašanje tako z vidika razvoja športa kot turizma, saj vemo, da je žičniška infrastruktura izjemen multiplikator. Zato je super, da ste pripeljali zadevo do konkretnega projekta, ki je tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, da bodo naslovljeni investitorji in da konec koncev tudi država dala neko zavezo. Če se bomo želeli še naprej pozicionirati kot alpska država, ki ima v svoji strategiji turizma za eno od ključnih ponudb outdoor turizem in s tem povezan tako poletni kot zimski turizem, potem moramo po tej poti. Pri Smučarski zvezi Slovenije smo prvi, ki imamo dvignjeni obe roki, da pride do realizacije teh projektov. Le na ta način bomo ostali alpska država in smučarski narod. Vedno rad poudarim, da bo smučanje vedno nacionalni šport, saj smo se preko tega športa identificirali in krepili našo nacionalno identiteto že v času bivše Jugoslavije, le na ta način pa bomo lahko nadaljevali zgodbe o uspehu, ki smo jih začeli v letih 80 in 90,« je med drugim povedal Zupan, ki je kot nekakšen cilj za smučišče Kanin-Sella Nevea postavil tudi močan izziv za izvedbo zimskih Olimpijskih iger leta 2038.”
»Osnovni pogoji so dani, razen za smuk, potrebna je le še ustrezna infrastruktura, ki pa jo ti projekti predvidevajo, in pri tem ne vidim nobenih težav. Jaz bi rekel takole. Nordijske discipline imamo v Planici, biatlon imamo na Pokljuki, na Kaninu imamo prosti slog smučanja in deskanja, alpsko smučanje damo Avstrijcem, drsanje in hokej pa Italijanom,« je svoje podajanje glede organizacije posameznih disciplin na Olimpijskih igrah zaključil Zupan.
Da je celostni projekt zastavljen zelo široko, je bilo jasno po predstavitvi gradnje črpalne elektrarne. Predstavitev je pripravil Bojan Kastelan, direktor razvoja pri SOŠKIH ELEKTRARNAH Nova Gorica in podrobneje predstavil gradnjo akumulacij, vseh vodov in samo hidrocentralo ter njene zmogljivosti.
V zaključevanju pa seveda ni bilo mogoče mimo vprašanja, kako projekte tudi financirati. Pri Občini Bovec seveda velja prepričanje, da bi morala država, ki je sofinancirala investicije nekaterih drugih slovenskih smučišč v višini 80%, v enaki meri sofinancirati tudi to investicijo. Več o tem pa je predstavil dr. Jurij Žurej, predsednik Komisije Občinskega sveta Občine Bovec za investicijo.
»S Komisijo, ki jo vodim, se ukvarjamo predvsem za izpolnitev sklepa Občinskega sveta Občine Bovec, da je treba poiskati investitorja, in sicer na način, da se bo dokapitalizirala družba Sončni Kanin. Na mizi je bilo več opcij, najboljša varianta pa bi seveda bila, da bi država dala denar, saj je tako velika investicija, 102 milijona evrov, da si tega Občina ne more privoščiti. Nekaj izhodišč, ki jih je OS sprejel, so, da Kanin ne sme več pomeniti niti centa stroška za Občino. Lahko se reinvestirajo sredstva, ki prihajajo iz virov, kot je turistična taksa in druge takse, ki jih poznajo v Italiji in Avstriji, kjer morajo vsi turistični ponudniki plačevati ob turistični še posebno takso. Ne more pa Občina za Kanin zagotavljati denarja iz naslova dohodnin in drugih prispevkov občanov. Financiranje tako velikega projekta bi lahko Občino finančno potopilo,« je bil konkreten dr. Žurej in nadaljeval z informacijo, da bo prišlo do dokapitalizacije družbe Sončni Kanin, ki je nosilec vseh koncesij,investitorju pa bo gradbeno dovoljenje služilo kot okvir za dejansko izvedbo investicije. Poudaril je še, da pripravljajo razpisno dokumentacijo, s katero bodo povabili potencialne investitorje.
»Nekatere poznate, saj so se že javno predstavljali. Vse te smo pozvali k predstavitvi z novimi projekti, s katerimi so se seznanili in so imeli možnosti komentarjev. Razpis pripravlja Odvetniška pisarna Čeferin, s katerimi sem ves čas v stiku. Postopek je znan. Vključili smo nekaj kriterijev, in sicer, da bo tisti, ki bi želel pristopiti kot zunanji investitor, moral imeti prvovrstno finančno garancijo. Torej, ali denar na računu ali finančno garancijo države ali druge ustrezne garancije, saj se nam ne sme zgoditi, da nekdo podpiše pogodbo, na koncu pa bomo ugotovili, da nima denarja. Takih z veliko idejami in načrti za Bovško je veliko, vendar bi vsi delali s tujim denarjem. Zelo malo pa je takih z lastnimi sredstvi,« je bil zelo konkreten dr. Žurej in je v nadaljevanju nanizal še veliko nadaljnjih postopkov za dosego končnega cilja.
Za zaključek včerajšnjega večera so se vsi prej omenjeni sodelujoči v predstavitvah usedli za mizo na odru in odgovarjali na nekatera vprašanja iz publike. Vsako vprašanje je dobilo svoj strokovno podkovan odgovor.
