Po sezoni: Izidor Šušteršič

15.04.2020

Letošnjo tekmovalno sezono je zaznamovala mila zima, ki je botrovala kar nekaj odpovedim tekem najvišjega ranga, marčevski zaključek pa je odnesla epidemija korona virusa, ta bo po mnenju našega glavnega trenerja paralelnih disciplin, Izidorja Šušteršiča, zaznamovala tudi naslednjo. Naše izkušene ase poleg svetovnega pokala naslednjo sezono čaka tudi svetovno prvenstvo. Le-to bo konec februarja na Kitajskem, na prizorišču naslednjih olimpijskih iger. Z našim izkušenim 43 – letnim trenerjem smo se pogovarjali dober mesec dni po zaključku sezone, ko so analize opravljene, vtisi strnjeni, pogledi pa že usmerjeni naprej.

AsiIzidor Šušteršič z elitno četverico Košir - Kotnik - Marguč - Mastnak. (Foto: Miha Matavž)


Letošnja tekmovalna sezona je bila zaradi mile zime in na koncu odpovedi v kontekstu ukrepov proti širjenja korona virusa zelo specifična in predčasno končana. Vtisi po mesecu dni so strnjeni, analiza narejena
.

Pomanjkanje snega na evropskih ledenikih lani poleti in jeseni je seveda močno vplivalo na ključni del snežnih priprav pred sezono. Težko je bilo najti kakovostne terene in posledično tudi izvedba snežnih treningov ni bila idealna. Nekajkrat tudi nismo imeli sreče pri izbiri ali pa zaradi majhnosti ekipe preprosto nismo uspeli dobiti prog, na katerih smo želeli trenirati. Tudi tekom sezone so bile snežne razmere v Evropi in doma slabe in smo bili vseskozi v stresu kar se tiče iskanja ustreznih terenov za trening. Naši izkušeni A reprezentanti in reprezentantka so bili večji del sezone vseeno v stiku s širšim vrhom, ni pa bilo tistega želenega in pričakovanega preboja v zaključni del tekem (polfinale) ter posledično boja za stopničke oziroma zmage. Tim Mastnak, Žan Košir, Rok Marguč in Gloria Kotnik so bili kar nekajkrat tudi ˝žrtve˝ igre stotink, manjkal je tisti kanček športne sreče, ki lahko tekmo obrne v drugo smer in nato posledično, zaradi samozavesti, tudi celotno sezono. Če pogledamo samo razplet obeh decembrskih tekem v Italiji bi lahko špekulirali ˝kaj bi bilo januarja in februarja, če bi, …,˝. Tudi marčevski popravni izpit nam iz znanih razlogov ni bil dan. Že v Koreji smo čutili, da bi na koncu utegnilo biti tako. Tam se je namreč v parih dneh situacija obrnila za sto odstotkov, v hotelih in na letališčih vzdušje ni bilo prijetno. Scenarij se je v marcu ponovil v Evropi, situacija s tekmo v Italiji in finalom v Nemčiji je bila dokaj konfuzna, različne informacije so zelo hitro švigale sem in tja. V takšnih razmerah negotovosti je bilo vsem težko, osredotočiti se zgolj na šport pa nemogoče. Po odpovedi finala svetovnega pokala ni bilo težko predvideti, da bomo ostali tudi brez vseh tekem nižjega ranga (evropski pokal, FIS) ter Mladinskega svetovnega prvenstva. Upam, da bomo iz te slabše sezone in trenutne krize vsi, ki smo tako ali drugače vpleteni v ta šport na globalni ravni, potegnili čim več pozitivnih zaključkov in nam bo v prihodnje zaradi te izkušnje v stresnih situacijah lažje.

Spomladi bi bili sicer v stiku s snegom, tudi zaradi pozne pošiljke snega in posledično dobrih snežnih pogojev v visokogorju?

Seveda, vsaj dober mesec bi bili še zelo aktivni, sploh zaradi dobrih snežnih pogojev. Del ekipe, predvsem B ekipa s Črtom Ikovicem, Jernej Glavanom, Saro Goltes in Galom Leskovarjem tekmovalno, del le na treningih in testiranjih opreme za naslednjo sezono. Mnogi deskarji so na snegu vse do junija, ko se zaprejo ledeniki. Letos bi, s snegom bogata pomlad, to omogočala. Tako smo ostali doma, na srečo imajo vsi naši deskarji in deskarke blizu gozd, travnike in hribe tako da lahko ohranjajo fizično pripravljenost. Bodite prepričani, da so vsi še kako motivirani. Cilji so jasni, brez dvoma visoki, najvišji.

Pa se zaradi te daljše odsotnosti brez snežnih treningov nameravate hitreje kot sicer vrniti na sneg?

V tem trenutku je težko karkoli napovedovati. Vidimo, da vlade po Evropi odpovedujejo športna tekmovanja in druge množične prireditve v juniju in juliju. Vprašanje je kdaj se bodo odprle meje. Pričakovati, da se bodo ledeniki kmalu odprli ni najbolj realno. Pa tudi, če se bodo, bodo razmere zagotovo specifične. Predvidevam, da tudi jeseni ne bo šlo brez preventivnih ukrepov v kabinskih žičnicah in na sedežnicah. Na smučiščih bo posledično lahko manj smučarjev in deskarjev, najbrž bo še težje z rezervacijami prog za trening. Skratka, v tem trenutku je težko napovedati kaj nas čaka. Je pa prav, da se pripravimo na vse scenarije, da bomo potem lahko ustrezno in hitro pravilno odreagirali. Moje osebno mnenje je, da bi bilo smiselno že v tem trenutku ustrezno prilagoditi koledar in načrtovati začetek svetovnega pokala šele v januarju 2021.

Pa bodo zaradi te specifične situacije v prihodnji, predolimpijski sezoni v prednosti veterani oziroma izkušenejši deskarji in deskarke z veliko kilometrine?

Izkušnje seveda štejejo. Že zdaj so v vrhu tudi starejši z bogato deskarsko kilometrino. Dobitnik velikega kristalnega globusa in malega veleslalomskega, Italijan Roland Fischnaller, ter dobitnik malega slalomskega globusa, Avstrijec Andreas Prommeger, bosta letos dopolnila 40 let. A na drugi strani so tu mladi, na primer ruska četa z Dimitrijem Loginovim na čelu, ki ne zaostaja. So brezkompromisni, fizično zelo močni in zato tudi konkurenčni. Ni pravila. Izkušnje seveda štejejo, ampak novi val se ne ozira na to. Tudi v prihodnje bodo po mojem mnenju na vrhu sobivali izkušeni veterani z obilo občutka za tehniko in nastavitve opreme ter mladi brezkompromisni jezdeci. Nenazadnje je Avstrijka Claudia Riegler (letnik 1973, op.p.) že potrdila, da ostaja v karavani, prepričan sem, da bosta že omenjena Fischnaller in Prommeger vztrajala vsaj do olimpijskih iger v Pekingu. Po mojih podatkih je desko v kot po tej sezoni zaenkrat postavil samo Švicar Kaspar Flütsch. Naslednje leto nas konec februarja čaka tudi svetovno prvenstvo na Kitajskem, ki bo generalka za olimpijski igre. V osnutku koledarja je namesto avstrijskega Lackenhofa nemški Berchtesgaden, vsa ostala prizorišča, tudi naša Rogla, ostajajo v koledarju. Skratka, zanimivo bo.

roNaslednjo zimo bo na sporedu tudi svetovno prvenstvo na Kitajskem. (Foto: Miha Matavž) 

Tudi letos je, kljub že omenjenim specifikam in težavam, bilo zanimivo. FIS Snowboarding se v teh dneh na omrežjih v rubriki #topmoments spominja naj momentov pretekle deskarske sezone. Naj moment sezone po zboru Izidorja Šušteršiča. Slovenski in mednarodni?

Slovenski vsekakor Gloria Kotnik: kljub konstantnim zdravstvenim težavam je dokazala, da je s pravega testa. Z osredotočenostjo, borbenostjo in voljo je večkrat segla precej višje kot smo zaradi omenjenih težav pričakovali. Bravo! Moj mednarodni ˝lajk˝ pa gre organizatorjem tekem v kanadskem Blue Mountainu: novinci so se zelo izkazali pri pripravi super terena. Kljub nočnemu sneženju je bila zjutraj podlaga ˝tip – top˝, kot postavljavec sem imel tako lepo delo. Progi sta bili izenačeni, moško finale se je končalo celo neodločeno, dobili smo dva zmagovalca. Super referenca za atraktivne paralelne dirke! Naj dodam še, da so se zelo izkazali tudi drugi novinci, organizatorji tekme v Piancavallu. Dokaz, da se da in to zelo dobro. Le tako naprej!

V teh dneh, ko ni športnih dogodkov, se na televizijah in omrežjih vrtijo tudi zgodovinski posnetki. Na TV Slovenija smo tako v oddaji Zmage ostajajo doma videli Koširjev bronasti Pjongčang, v eni izmed deskarskih FB skupin pa serijo deskarskih tekmovanj iz devetdesetih let. Med drugim tudi ISF evropsko prvenstvo, kjer so se takratni asi merili še v klasičnem veleslalomu, ki je bil obogaten z atraktivnim skokom in nekaj dvignjenimi zavoji v stilu deskarskega krosa. Bi morda v FIS svetovnem pokalu lahko znova šli v tudi v to smer oziroma ˝recycle & re-use˝ bogate zakladnice? Nenazadnje je paralelni format zgolj z nekaj spremembami na sceni kraljuje že dobrih dvajset let?

Lepo je pogledati kakšen star posnetek, ampak osredotočam se na sedanjost in prihodnost. Menim, da korak nazaj v smislu oživitve ˝single formatov˝ ni smiseln. Paralelni format se je v teh letih obrusil in je prava stvar. Priča smo dinamičnemu in atraktivnemu deskanju, dvobojevanju. Sam bi le na velikih tekmovanjih (olimpijske igre, svetovna prvenstva) v boju za kolajne znova uvedel povratni dvoboj. Rezerve pa seveda vedno so. Kot sem že omenil, predvsem v pripravi prog. Če je teren pravi in proga ustrezno pripravljena potem so tekme lepe, fair, atraktivne in gledljive. V živo in na televiziji. Že tradicionalno kot vzor izpostavljamo našo Roglo, mene so letos navdušili v Blue Mountainu in Piancavallu. Tekma pri naših sosedih je bila po podatkih televizijske postaje RAI tudi odlično gledana, kar me veseli in potrjuje mojo zgornjo tezo o gledljivosti našega športa. Tudi za širše množice gledalcev je paralelno deskanje očitno zelo zanimivo, kar je super.

Pa Izidor Šušteršič in aktivno deskanje?

Seveda, še vedno z veseljem zarežem zavoj, preizkusim novo opremo. Letos je bilo tega manj, a priložnosti bo še dovolj.

Nazaj

Izdelava spletnih strani: Creatim

Copyright © 2007 - 2020 | Smučarska zveza Slovenije | Pravna obvestila | Piškotki | Politika varstva osebnih podatkov