Ob novem padcu Slovenki do 9. mesta v Dresdnu

13.01.2019

Alenka Čebašek in Katja Višnar sta na ekipnem sprintu v Dresdnu potem, ko se je prva zapletla z Rusinjo in padla v finalu zasedli 9. mesto.

Katja Višnar (c) GEPA

Po zgodovinskem 12. januarju v Dresdnu, ko je Alenka Čebašek prvič tekla v finalu sprinta, Miha Šimenc pa prvič v polfinalu, je sledil še ekipni sprint s tremi slovenskimi ekipami. Skozi polfinale sta se uspeli prebiti Čebaškova in Katja Višnar, žal sta bila prepočasna moška para. Šimenc in Janez Lampič sta v ciljnem sprintu izgubila prvo uvrstitev v finale v zgodovini, Luka Prosen in Andrej Jenko sta v prvi polfinalni skupini prav tako izpadla.

Finalni obračun deklet je začela Čebaškova, ki je po prvih dveh krogih oz. po 1,6 km predala na 5. mestu z zaostankom sekunde za vodilno švedsko drugo ekipo. Višnarjeva je ob svoji prvi predaji prav tako predala na petem mestu z zaostankom sedmih desetink za tokrat vodilno ZDA, tekmovalke pa so še vedno tekle z ramo ob rami.

Ob tretji predaji se je že naredilo nekaj razlik, žal pa nova smola za Čebaškovo, saj je padla, potem ko je pred njo padla Rusinja Tatjana Alešina. Tako je predala z zaostankom 12 sekund na predzadnjem, 9. mestu. Višnarjeva je zaostanek uspela malce zmanjšati, na 8 sekund za prvo norveško ekipo. Čebaškova je nato priključila, naše dvignila na 5. mesto z zaostankom 6 sekund za prvo švedsko ekipo pred zadnjo predajo.

Nato se je razplamtel pravi boj, Višnarjeva pa je prej potrošila preveč moči, da bi lahko držala najboljše, ki so se odpeljale naprej. Na koncu sta naši zasedli 9. mesto z zaostankom pol minute za prvo švedsko ekipo v postavi Stina Nilsson in Maja Dahlqvist. Druga je bila druga švedska ekipa, tretja pa prva norveška ekipa.

Smola v finalu, sreča v polfinalu

Po tekmi je bila Čebaškova mešanih občutkov, saj ji je padec znova odnesel boj za najvišja mesta: "Seveda sem si želela več kot te končne uvrstitve, danes sva bili s Katjo tega tudi sposobni, a spet se mi je pripetil padec, Rusinja je padla pred mano. Tam sva izgubili veliko časa, da sva se pobrali in šli naprej. Skupina ti uide in težko jo je ujeti. Sicer nama je uspelo priključiti, a že s tem, ko sva jih lovili, sva porabili veliko energije. Škoda, ker vem, da je bila danes dobra priložnost, dobro sem se počutila, vse je bilo super, a žal se stvarem, ki se zgodijo, ne moreš izogniti. Ne smem biti preveč razočarana, to je šport in tako je. Rusinja je padla tik pred mano, bila sem takoj za njo, pradla sem na njo. Nemogoče se je bilo padcu izogniti, na to nisem mogla vplivati. Ko se padec zgodi, je težko iti naprej. Sama niti ne vem, kako je ona padla. Potem sem razmišljala, da sem ji morda zapeljala na smuči in jo je to vrglo iz ritma. Med tekmo se vse dogaja zelo hitro in stvari sploh ne registriraš. Pogledala bom posnetek, da bom videla kaj je sploh bilo. Neumen padec, sploh v prvem krogu, ko se teče še taktično. Takrat je res neumno, da se zgodi tak padec."

Svoje je dodala še druga članica našega blejskega dvojca danes, Višnarjeva: "Vedno se lahko kaj zgodi. V polfinalu sva imeli srečo, da sva sploh prišli naprej, nato pa smola v finalu. V polfinalu sva imeli srečo, saj sva vedeli, da bova mogli biti prvi ali drugi v drugi skupini, saj je navadno prva skupina hitrejša, ker sneg še ni tako zvožen. V cilju sva bili tretji, z naše skupine so napredovale le tri ekipe, če bi bili torej četrti, se ne bi uvrstili naprej.  Iz prve skupine pa jih je napredovalo kar sedem, tudi tiste, ki so padale, tako da je bilo malo sreče tudi na najini strani. Danes je bil tak šprint, morda niti ne tako težak, ker se je skupina čuvala za konec. Zgodil se je padec in težko je potem ujeti nazaj, ker je veter. Mogoče je bilo preveč luknje, trudila sem se ujeti skupino, a sem imela v glavi, da moram odteči še eno predajo do cilja. Ni bilo tiste moči, da bi lahko pridobivala mesta. Druga predaja mi je vzela preveč moči. V finalu sem se počutila bolje kot v polfinalu, s tem sem zadovoljna, da je šlo na bolje. 9. mesto ni tisto, kjer smo si želeli biti, nikoli pa ne bomo vedli, kaj bi se zgodilo, če ne bi bilo padca. Mislim, da bi bili lahko zelo visoko."

Nesrečnih 12 stotink odneslo zgodovinski moški finale

Nov stresen dan je bil tudi za glavnim trenerjem, Nejcem Brodarjem: "Punci sta se pričakovano uvrstili v finali, nato pa sta fanta za nesrečnih 12 stotink to zgrešila. Druga polfinalna skupina je bila veliko hitrejša kot prva in vedeli smo, da se bo naprej uvrstilo osem ekip. Mi smo nesrečno osvojilo 9. mesto, kar nam je vzelo finale in tega cilja nismo izpolnili, čeprav mislim, da sta bila oba za to zrela, tudi odtekla sta zelo dobro. Predvsem Janez je izredno dobro taktično kontroliral svoje teke. Miha je v skupini potegnil kratko in na koncu na žalost 9. mesto ni bilo dovolj za finale. Vemo kje so napake, do svetovnega prvenstva je to potrebno popraviti, to se nam tam ne sme zgoditi. Pri dekletih žal padec v finalu. Kljub vsemu je Alenka naredila maksimim, odtekla je odlično, priključila nazaj, predala kot peta. Mislim pa, da je Katji potem v zaključku malo pobralo moči, pozna se ji bolezen. Spet deveto mesto, a mislim, da bi ob boljšem razpletu, brez padca, naš cilj, šesto mesto, popolnoma dosegljiv." Naša tekmovalca sta bila na robu finala, na koncu pa sta zaradi FIS pravil zasedla 17. mesto, zmagala je prva norveška ekipa v postavi Erik Valnes in Sindre Björnestad Skar pred drugo norveško ekipo in prvo rusko ekipo.

Svetovni pokal se bo nadaljeval prihodnji konec tedna v estonskem Ötepääju, kamor bodo odpotovali Anamarija Lampič, Katja Višnar, Anita Klemenčič in Miha Šimenc.


Nazaj

Izdelava spletnih strani: Creatim RP

Copyright © 2007 - 2019 | Smučarska zveza Slovenije | Pravna obvestila | Piškotki | Politika varstva osebnih podatkov