Rok Marguč: ˝Izid z Banskega mi daje dodatno energijo pred odhodom v Korejo!˝

31.01.2018

Rok Marguč je edini slovenski deskar, ki se mu je v letošnji sezoni svetovnega pokala uspelo prebiti na zmagovalni oder. V avstrijskem Lackenhofu je osvojil drugo mesto. Zgolj za stotinko sekunde je na prvem paralelnem veleslalomu v letošnjem koledarskem letu zaostal za najbolj konstantnim alpskim deskarjem v tej sezoni, Švicarjem Nevinom Galmarinijem. ˝Konkurenca je ostra. Enkrat si na vrhu ali tik pod njim, spet drugič celo izven finala. Potrebno je ostati miren in verjetni vase˝ pravi izkušeni deskar, ki je na zadnji tekmi za svetovni pokal pred odhodom na Olimpijske igre znova dokazal, da nanj še kako resno lahko računamo na ˝tekmi leta˝, v nadaljevanju sezone in tudi v prihodnjih letih. Ker se je popotovanje z bolgarskega Banskega zavleklo, je zamudil ponedeljkovo srečanje slovenskih olimpijcev. Seveda pa ne bo zamudil zaključnih treningov pred odhodom v Korejo. Danes je v Kranjski Gori, kjer bo z reprezentančnimi kolegi treniral na podkorenski strmini.


Rok Marguč je bil v Banskem znova finalist. (foto: Miha Matavž)

Na drugi tekmi v Banskem ste se z osmim mestom in zmago proti zmagovalcu druge tekme na Rogli, Benjaminu Karlu, znova znašli med elito. Občutek pred odhodom na  olimpijske igre je tudi zato najbrž še boljši?

Res je.  Karl je po poškodbi in ekspresni vrnitvi na tekme v odlični formi, kar je dokazal tudi na naši Rogli, kjer v preteklih sezonah sploh ni bil uspešen. Tudi v Banskem je bil hiter. V osmini finala druge tekme je kot drugi kvalifikant v dvoboju z menoj lahko izbral hitrejšo progo, a se mu ni izšlo. Bil sem hitrejši. Še posebej sem zadovoljen zaradi dveh dejstev. Bil sem edini, ki sem iz osmine finala napredoval s počasnejše modre proge in eden redkih t.i. ˝regular riderjev˝(leva noga je na deski spredaj, op.p.), ki je v Banskem dosegel dober rezultat. Na vrhu so bili večinoma t.i. ˝goofy riderji˝ (desna noga je na deski naprej, op.p.), saj je teren zelo specifičen in na kožo pisan tem deskarjem. Prav zato in zaradi ˝tehničnih težav˝na prvi tekmi sem še bolj vesel dobrega izida, ki mi daje dodatno energijo pred odhodom v Korejo. Že danes in jutri bom na treningu v Kranjski Gori, na slovitem Podkorenu bom prvič deskal med vratci …

Omenili ste ˝tehnične težave˝na prvi tekmi v Banskem. Gre za težave z deskarskim čevljem?

Tako je. Tik pred tekmo mi je razpadel notranji čevelj. Smola. Na srečo sem ga za drugo tekmo uspel ˝pokrpati˝.  Že prej, tekom sezone, sem imel težave z jezikom čevlja. Ni vse zlato, kar se sveti. (smeh, op.p). Zaenkrat je vse pod kontrolo, sezono bom vsekakor končal v čevlju proizvajalca, ki je lani ˝začaral˝ našo karavano. Nato pa se bom tehtno odločil kako naprej. Ester Ladecka in Nevin Galmarini, naprimer, ne vozita v čevlju, ki smo ga v večini pograbili z odprtimi rokami …

Vse misli zimskih športnikov so usmerjene k olimpijskim igram, tudi vaše. V Koreji boste na največjem tekmovanju že tretjič zapored. Večjih presenečenj torej ne bi smelo biti?

Vsi športniki radi pravimo ˝tekma kot tekma, pač˝. Kakorkoli obrnemo, to ne bo držalo. Vsa velika tekmovanja so specifična. Klasične tekme za svetovni pokal, svetovna prvenstva in pa še posebej olimpijske igre. V Vancouvru sem se spoznaval z veličino dogodka, marsikaj me je presenetilo. V Sočiju sem že vedel kaj lahko pričakujem, večjih presenečenj ni bilo. Tudi v Koreji bo podobno. Vem kaj lahko pričakujem. Izkušnje štejejo. Prav zato  v svetu vrhunskega deskanja  nameravam vztrajati še kar nekaj časa, zagotovo do OI leta 2022 in morda celo do  leta 2026, če bodo olimpijske igre v Evropi. Takrat bom že izkušeni 40-letnik  (smeh, op.p.).

Na zadnjih olimpijskih igrah so se finalni deskarski dvoboji odvijali po t.i. dvojnem (re-run) formatu, kjer tekmovalca v paru deskata na obeh progah. V Koreji bo premierno na sporedu enojni (single run) format, ki ga poznamo s svetovnega pokala? Vam to ustreza ali bi se raj pomerili v deskarski klasiki?

Vseeno mi je. Potrebno se bo prilagoditi in biti hiter. Dejstvo je, da bi bil klasični format pravičnejši, ampak tako je. Šprinterski enojni format je televiziji prijaznejši, pred zasloni bo več gledalcev in to je za naš šport samo dobro. Je pa dejstvo, da se bo na 45 sekund dolgi progi dalo nadoknaditi tudi morebitne zaostanke, manjše napake. Skratka, zanimivo bo, izrazitih favoritov ni, vrh je širok: neobremenjeni mladi, izkušenejša srednja generacija in pa nekaj prekaljenih veteranov s Prommegerjem, Fischnallerjem in Andersonom na čelu.

Prav slednji je na prvi tekmi v Banskem znova opozoril nase. Kako ste videli njegovo zmago?

Seveda mu privoščim. Cenim njegove dosežke, za njim je bogata kariera. Poleg je bil že, ko se je alpsko deskanje vzpenjalo na lestvici popularnosti, bil eden glavnih zvezdnikov v obdobju največje priljubljenosti našega športa. V karavani je ostal tudi kasneje, ko se je rast ustavila in je sledil padec.  Je prijeten sogovornik, vedno sproščen in zelo delaven. Razvija opremo (deske lastne blagovne znamke, op.p.) in tudi po vseh teh letih v karavani doma v Kanadi trenira tudi ko temperature padejo krepko pod ničlo, tja do  minus 20. Ko mlajši že obupujejo in ˝jamrajo˝ Anderson vztraja med količki. Res pravi borec.  

Nazaj

Izdelava spletnih strani: Creatim

Copyright © 2007 - 2022 | Smučarska zveza Slovenije | Pravna obvestila | Piškotki | Politika varstva osebnih podatkov