Rogla postaja klasično deskarsko prizorišče

25.01.2018

Alpsko deskarska karavana je v nedeljo pozno popoldan zapuščala Roglo,  pri spustu v Zreče so bili po napornem delovnem vikendu nagrajeni z najlepšim sončnim zahodom. Mnogi so se ustavili in nekaj trenutkov uživali v panoramskem razgledu. Nekateri so celo ˝stisnili˝ selfija in prek socialnih omrežji sledilcem v širni svet poslali naravne lepote Zreškega Pohorja. Ja, ˝alpajn borderji ˝ imajo radi našo Jaso in Roglo, z veseljem se vračajo. Po  vsej verjetnosti se bodo pri nas znova srečali naslednje leto, nam je v pogovoru zaupal Aleš Slapar, generalni sekretar organizacijskega odbora tekem za svetovni pokal ter izvršni direktor podjetja Unitur d.o.o., brez katerega tekem zagotovo ne bi bilo.


Organizacijski odbor ˝Rogla Snowboard World Cup 2018˝ z generalnim sekretarjem Alešem Slaparjem na čelu je lahko zadovoljen z opravljenim delom. (foto: Miha Matavž)

Za nami je šesta izvedba deskarskega svetovnega pokala na Rogli. Ste že potegnili črto pod projektom ˝Rogla Snowboard World Cup 2018˝?

Stroškovnik še ni zaključen, tako da še ne spimo na lovorikah.  Številke bodo povedale svoje. Vsekakor pa nam veliko pomenijo številne pohvale tekmovalcev, trenerjev in ostalih aktivnih udeležencev vikend dogodkov. Z izvedbo tekem smo zelo zadovoljni, saj so bili dvoboji napeti in izenačeni, kar je najboljša promocija za ta šport. Velika dodana vrednost dogodku so gledalci. Zato bi ob tej priložnosti pohvalil klube navijačev naših deskarjev, ki so z glasnim navijanjem znova navdušili. Tudi rezultati naših so bili odlični, tokrat je manjkala  le tista pika na i, presežek v obliki stopničk. Vedno si želimo, da bi na domačem prizorišču domači tekmovalci posegli po najvišjih mestih. To pritegne obiskovalce, jih ˝začara˝, sproščajo se čustva, kreirajo se zgodbe. Skupek vsega tekmovanje naredi privlačno na dolgi rok. Za gledalce, medije, sponzorje. Začaran krog, ampak tako pač je.

Od leta 2013 do 2017 je Rogla gostila po eno tekmo, v šesti izvedbi ste prvič izvedli ˝dvojček˝. Ali dve tekmi na Rogli v koledarju FIS svetovnega pokala lahko pričakujemo tudi naslednje leto?

Najverjetneje. Rogla postaja klasično deskarsko prizorišče. Upam pa, da se naš spored ne bo prekrival s smučarsko tekaškim svetovnim pokalom v Planici. Letos se je z neposrednimi prenosi na RTV SLO ter na tujih postajah z obeh prizorišč vse lepo izšlo. Vseeno je lažje in za prireditelja boljše, če je celotna domača športna javnost prek medijev osredotočena na en sam domači dogodek na najvišji ravni.

Kje še vidite prostor za napredek? V tehničnem smislu najbrž ne, ste blizu idealnega. Morda pri dogodkih, ki spremljajo same tekme?

Res je. Tu ni meja. Potrebno je le paziti na pravo mero (smeh, op.p). Nekateri obiskovalci tekem nas opozarjajo, da smo pri spremljevalnem sporedu premalo ˝borderski˝, da so naše zabave preveč podobne tistim klasičnim apres-ski smučarskim. Spet drugi so navdušeni. Okusi so različni. Vsekakor smo odprti za nove konkretne ideje in sodelovanja. Prostora je dovolj, za vse. Turistični delavci primarno vedno razmišljamo o gostih in njihovem zadovoljstvu. Tudi v prihodnje bo tako.  


Tim Mastnak, tudi letošnji junak Rogle, postaja pravi specialist za preizkušnje na Jasi. Najuspešnejši je bil leta 2014. Na fotografiji z Alešem Slaparjem. (foto: Miha Matavž)

Kako pa je v sam dogodek vpeta lokalna skupnost? Ostali ponudniki namestitev, gostinci in trgovci?  Rogla je na tekmovalni vikend polna,  a dejstvo je da velik del kapacitet zapolnijo udeleženci. Najbrž je izziv kako v ožjo in širšo regijo za čas dogodka pripeljati še več obiskovalcev?

Vsekakor je zdrava rast cilj. Velika športna tekmovanja dajejo pozitivne učinke celotni destinaciji – tako z vidika potrošnje kot tudi z vidika promocije oziroma krepitve prepoznavnosti in ugleda.

Stroški organizacije tekem so visoki, že sam nagradni sklad je enormen. Se Rogli (Uniturju/Uniorju) splača organizirati tak dogodek?

Učinki velikih mednarodnih tekmovanj se dolgoročno merijo predvsem v dvigu prepoznavnosti in ugleda doma in v tujini. Glede na to, da se tako Rogla kot tudi Terme Zreče pozicionirata kot centra za priprave vrhunskih športnikov, je ta tako imenovani “športni” ugled še kako pomemben.

Rogla je že dolga leta  tudi pokrovitelj slovenske deskarske reprezentance. Brez Rogle slovenskega deskanja pravzaprav ne bi bilo. Gostili ste prvo ISF mladinsko svetovno prvenstvo, pa številne tekme nekoč popularne slovenske serije, tradicionalni  ˝Freestyle week˝, pa Goltesov snowboard carving dogodek in še bi lahko naštevali.

Veliko deskarskih dogodkov na Rogli je za nami in upam, da bo tudi v prihodnje tovrstno dogajanje pestro.

Ste morda na Rogli kdaj razmišljali tudi o investiciji v še večji snežni park, morda celo snežni žleb? To so ogromni stroški, pa vendarle? Če bi imeli celotno infrastrukturo bi najbrž lahko gostili tudi svetovno prvenstvo. Izziv za daljno prihodnost?

O investiciji v snežni žleb zaenkrat še ne razmišljamo. Vsaj ne brez sofinanciranja, tudi kar se tiče samega vzdrževanja in urejanja objekta. Samo ˝šejpanje˝, kot pravijo deskarji,  je zahteven in odgovoren posel. Pri svetovnih prvenstvih pa je zdaj že aktualna praksa, da se tekme porazdelijo med več prizorišč. Tako da ni nemogoče, da bi kdaj gostili tekme v alpskem deskanju in deskarskem ter smučarskem krosu. Pred leti smo že uspešno gostili mladinsko svetovno prvenstvo v deskarskih paralelnih disciplinah in deskarskem krosu.

Unitur tudi sicer stavi na športni turizem. Ste partner številnih slovenskih reprezentanc, poleti se tu pripravljajo mednarodno prepoznavne ekipe in posamezniki, lani je bil na Rogli cilj etape kolesarske dirke Po Sloveniji.

Rogla se že dobra tri desetletja pozicionira kot destinacija za priprave vrhunskih športnikov. S svojim aktivnim življenjskim slogom, prijetno klimo, odlično infrastrukturo in športnikom prilagojenimi storitvami, predstavlja priljubljeno destinacijo za priprave vrhunskih športnikov. Letno se v Uniturjevih centrih na »nove zmage« pripravlja okoli 3000 vrhunskih športnikov, 120 reprezentanc in ekip. Nenazadnje tako Rogla kot Terme Zreče nosita naziv Olimpijski center, in sicer Rogla za deskanje na snegu, boks, gorsko kolesarstvo in bmx, smučanje prostega sloga in tek na smučeh ter Terme Zreče za košarko, rokoborbo in rokomet. Hkrati so Terme Zreče, skupaj s konzorcijskima partnerjema Bolnišnico Celje in Zdravstvenim domom Celje, postale Olimpijski referenčni športno medicinski center za zagotavljanje takojšnje medicinske in rehabilitacijske oskrbe predvsem vrhunskih, pa tudi rekreativnih športnikov.


Nazaj

Izdelava spletnih strani: Creatim

Copyright © 2007 - 2022 | Smučarska zveza Slovenije | Pravna obvestila | Piškotki | Politika varstva osebnih podatkov