Slovenska moška ekipa v hitrih disciplinah je v prostorih Smučarske zveze Slovenije potegnila črto pod sezono 2025/26. Ekipa se je na začetku sezone spopadla s težavami s poškodbami, ob koncu sezone pa navdušila z nekaj vrhunskimi rezultati in tako postavila pozitivne smernice za nadaljnje delo.

Aleš Brezavšček, glavni trener: “Zadnja naša dejanja so bila, da bi v dobrih pogojih testirali že nove modele smuči za naslednjo sezono. Na srečo je Miha ostal na Norveškem in je že tam poskusil te nove smuči. Vse skupaj smo hoteli ponoviti še v naši bližini, a nam vreme ni bilo naklonjeno in smo opravili le en dan namesto predvidenih treh. Sicer smo videli nekaj stvari, a to ni bilo to, kar smo si želeli. Sprejeli smo odločitev, da naslednje sezone ne bomo reševali že danes, saj bi izzivali le kakšno poškodbo in je to najmanj, kar bi potrebovali. Sicer pa smo v sezono prišli dobro pripravljeno, a nam je že takrat malce nagajal vreme med pripravami. Nato pa so se začeli očitni problemi z nastavitvami opreme. Na prvi tekmi se je videlo, da nekaj ni vredu in nekako smo to čutili že pred tem. Ampak šele na tekmi dobiš pravo sliko. Zelo hitro smo reagirali in izločili moteče faktorje. Nato pa smo potrebovali čas. Fantje so smučali dobro, a so potrebovali čas, da se prilagodijo na nove stvari. Na koncu se je vse pokazalo, da smo ves čas govorili resnico. Vsaka tekmo po novem letu je bila boljša. Na koncu sta oba fanta prišla tja, kamor znata. To je povzetek zdravega dela ekipe. Na žalost pa se je Rok Ažnoh hudo poškodoval že prvo tekmo in se sedaj ves čas bori s tem. Naslednji tekmo se je poškodoval še Nejc Naraločnik, kar je bil še dodaten šok za našo ekipo. Vse skupaj je bilo zelo težko in zato tudi pohvale obema zdravima fantoma, kako sta zrelo in zdravo se obnašala ob vseh težavah. Iz lastnih izkušenj vem, da je za zaupanje v material potreben čas, izgubiš pa ga lahko preko noči. Zato sem zelo vesel, da sta prišla do finala in upam, da bomo nadaljevali v tem ritmu in bomo naslednje leto še kakšno mesto višje.”

Miha Hrobat: “Zelo težek začetek in dober konec sezone. Sestavil sem se in dobil nazaj občutke, ki sem jih imel lani preko celega leta. Rezultat na koncu je glede na vse zelo dober, bil sem trinajsti smukač sveta. Tudi rezultat v Kvitfjellu je to potrdil in sem šel lahko z dobrimi občutki na zaslužen dopust. Testiral sem že novo opremo in kaže zelo dobro. Ekipa je sestavljena in sedaj imam prazno glavo. Prihaja nekaj časa za počitek in nato že nova sezona.”

Martin Čater: “Pred začetkom sezone sem menjal opremo. Prvi občutki so bili zares super. Kazalo je zares dobro, nato pa se v decembru stvari niso odvile, kot bi si želel. Imeli smo težave z opremo. Vesel sem, da je vodstvo in Miha naredilo ta korak. Predvsem, da je Miha upal to reči, ki je malce bolj čutil te stvari. Jaz sem imel sicer bolj težave sam s sabo. Vesel sem, da se je to decembra naredilo in so se stvari obrnile v pravo smer. V drugem delu sezone sem poskušal vsako tekmo posebej narediti boljše. Začutil sem zaupanje in mislim, da sem nanizal nekaj dobrih rezultatov. Uspel sem se uvrstiti na finale in na tekme sem hodil samozavestno in pripravljen se boriti za najvišja mesta. To mi daje velik zagon za naprej in se veselim že naslednjih treningov.”

Nejc Naraločnik: “Celjenje poškodbe je trajalo malce dlje, kot bi si sam želel in smo predvidevali. Dal sem to čez in se tudi psihično izboljšal. Imel sem čas za razmislek. S povratkom na sneg sem zelo zadovoljen, saj nimam več nobenih težav. Poskušal sem tudi že kakšno vožnjo zares na dolgih smučeh. Nisem imel nobenih težav med samim smučanjem in niti po koncu treninga. S tem sem zelo zadovoljen, da se lahko povsem posvetim pripravi na novo sezono.”

Rok Ažnoh: “Zadnja dva tedna se stanje močno izboljšuje. Pred kratkim sem bil tudi v Innsbrucku, kjer sem prejel injekcijo in dobil tablete še za mesec dni. Glavna težava so zadnje stopinje iztega. Vse ostalo pa poteka kot mora. Tako že delam v fitnesu, plavam, kolesarim… Nekako imam podaljšane kondicijske priprave. Sicer pa sem imel sprva veliko težav z bolečinami preko cele noge. To je sedaj v zadnjih dveh tednih veliko boljše in s tem sem zadovoljen. Sicer pa je bil celotno obdobje nek čustveni rolercoster. Zavedam se, da gre za maraton in ne sprint. Čaka me še pol leta trdega dela, potem pa bom lahko znova trdno na smučeh.”