Tekmovalno telemark smučanje

Mednarodna smučarska zveza (FIS) priznava tri tekmovalne discipline telemark smučanja, ki potekajo v okviru svetovnega pokala in na svetovnih prvenstvih v telemark smučanju: telemark veleslalom (telemark giant slalom), klasični telemark šprint (telemark sprint classic) in klasični telemark (telemark classic).

Na tekmah svetovnega pokala in svetovnih prvenstvih zmagujejo tekmovalci, ki so vrhunsko telesno pripravljeni in tehnično odlično podkovani v vseh tekmovalnih prvinah (veleslalom, skok, zavoj za 360 stopinj, tekaški del) sodobnega telemark smučanja.

TEKMOVALNE DISCIPLINE TELEMARK SMUČANJA


TELEMARK VELESLALOM

Vsebovati mora veleslalomski del (30–40 vratc) in en skok (doskočišče ima eno linijo, tekmovalec je za prekratek skok kaznovan z dvema sekundama pribitka). Tekmuje se v dveh tekih. Povprečni čas najboljših petih tekmovalcev je med 60 in 70 sekund.

KLASIČNI TELEMARK ŠPRINT

Vsebovati mora veleslalomski del (20–25 vratc), en skok (doskočišče ima eno linijo, tekmovalec je za prekratek skok kaznovan z dvema sekundama pribitka), zavoj 360 stopinj in na koncu še tekaški del. Tekmuje se v dveh tekih. Povprečni čas najboljših petih tekmovalcev je med 65 in 80 sekund. Primer tekmovanja za svetovni pokal v disciplini klasični telemark šprint si lahko ogledate v zavihku video »Šprint Rykhus«.

KLASIČNI TELEMARK

Vsebovati mora veleslalomski del (45–65 vratc), najmanj en skok (doskočišče ima dve liniji; če tekmovalec ne preskoči prve linije, je kaznovan s šestimi sekundami pribitka; če ne preskoči druge linije, pa je kaznovan s tremi sekundami pribitka). Poleg tega mora proga imeti en zavoj ali dva zavoja za 360 stopinj in vsaj še eno prvino, ki je vključena glede na terenske značilnosti. Tekmuje se v enem teku. Povprečni čas najboljših petih tekmovalcev je med 150 in 270 sekund.

POSAMEZNE PRVINE TEKMOVALNEGA TELEMARK SMUČANJA


VELESLALOM

Pri vožnji med vratci mora tekmovalec med vsakim zavojem zadovoljiti osnovno zahtevo tekmovalnega telemark smučanja – telemark položaj (razdalja med konico notranjega čevlja in peto zunanjega čevlja mora biti vsaj ena dolžina čevlja). Peta notranje noge mora biti jasno dvignjena od smuči. Zavoji morajo biti med seboj povezani v enem, nepretrganem gibu iz enega telemark zavoja v drugega. Primer si lahko ogledate v zavihku video »Tekmovalni telemark zavoj«. Vsak napačno izveden zavoj se kaznuje s pribitkom ene sekunde. Zmagovalci tekmovanj na najvišjem nivoju presmučajo tekmovalno progo praktično brez pribitka kazenskih sekund.

V tekmovalnem telemark smučanju ne moremo govoriti o enotni tehniki smučanja, saj se najboljši tekmovalci med seboj precej razlikujejo. »Slovenska tehnika« je tehnika vožnje s poudarjenim odklonom telesa in  izrazitim vodenjem zavoja s krožnim gibanjem kolen naprej in predvsem navznoter. Pri tem je težišče telesa premaknjeno nekoliko naprej. Po oceni tekmovalcev je prednja (spodnja) smučka obremenjena med 60 in 70 odstotki.

SKOK

Tehnika posameznih faz skoka ni povsem enaka skokom na smučeh, nam pa lahko služi za lažjo predstavo. Primer skoka na tekmovanju za svetovni pokal si lahko ogledate v zavihku video »Telemark skok«. Faza zaleta se pri telemark smučanju začne po zadnjih vratcih pred skakalnico (10–15m pred odskočiščem). Faza odskoka je ključnega pomena, izvedena mora biti odločno, natančno in zelo hitro. Odriv traja od gibanja telesa navzgor do trenutka, ko smuči izgubijo stik s podlago, takrat se začne faza leta. Faza leta traja do trenutka ponovnega stika s podlago. Od vseh faz skoka je prav faza leta tista, pri kateri se tekmovalci med seboj najbolj razlikujejo. Optimalna tehnika je tista, ki omogoča dovolj dolge skoke v kar najbolj ravnotežnem položaju. Faza doskoka se prične ob ponovnem stiku smuči s podlago in se konča v ravnotežnem položaju, ki omogoča hiter prehod v veleslalomski del proge. Doskok mora biti v telemark položaj, v nasprotnem primeru je tekmovalec kaznovan s pribitkom kazenske sekunde. Prav tako mora tekmovalec preskočiti linijo (za moške 20–25m), sicer je kaznovan s pribitkom kazenskih sekund.

ZAVOJ ZA 360 STOPINJ

Zavoj za 360 stopinj je del proge, ki je namenjen zmanjšanju hitrosti smučanja pred tekaškim delom oziroma kadar mora tekmovalec iz različnih razlogov zmanjšati hitrost. Primer zavoja za 360 stopinj na tekmovanju za svetovni  pokal si lahko ogledate v zavihku video »Zavoj za 360 stopinj«. Na dobro organiziranih tekmovanjih je v ta namen zgrajen poseben žleb, podoben progi za bob. Vhod  vanj je lahko različen, linijo vhoda si tekmovalec zamisli na ogledu proge. Včasih je bolje v zavoj za 360 stopinj zasmučati visoko in nizko izstopiti, včasih ravno obratno. Težnja vsakega tekmovalca je, da ob izstopu iz zavoja doseže čim višjo hitrost. Med izvedbo te prvine tehnika smučanja ni predpisana, zato tekmovalci ta del proge presmučajo v alpskem položaju.

DRSALNA TEHNIKA

Med tekmovalci so po navadi večje razlike v tekaškem delu proge kot pri vožnji med vratci. Pri teku je najbolj učinkovit enojni drsalni korak, kjer izmenični odriv z nogami spremlja vsakokratni soročni odriv (ritem 1:1). Ker je čas teka odločilen in ker je lažje teči s tekaškimi palicami, le-te tekmovalci uporabljajo na tekmovanjih klasični telemark šprint in klasični telemark. Primer drsalne tehnike si lahko ogledate v zavihku video »Šprint«.

Izdelava spletnih strani: Creatim RP

Copyright © 2007 - 2017 | Smučarska zveza Slovenije | Pravna obvestila | Piškotki