O zvezi - Zgodovina

1689
Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske opisuje bloško smučanje. Na planoti med Ribniško dolino in Cerkniškim poljem se je začelo razvijati smučarstvo na Slovenskem.

1890
Rodil se je Stanko Bloudek, ki še danes velja za očeta slovenskega športa. 'Lasti' si ga veliko panog, med njimi povsem upravičeno tudi predstavniki zimskih športov. Legendarni športnik, trener, konstruktor ... je umrl leta 1959 in za seboj pustil bogato športno dediščino.

1895
Na več krajih v Sloveniji se je v devetdesetih letih devetnajstega stoletja začelo razvijati moderno smučanje. O tem 'govorijo' številni zapisi in tudi prve fotografije.

1910
Ustanovljena je bila neuradna skupina smučarjev DREN.

1912
Začetnik poučevanja smučanja v Sloveniji Rudolf Badjura je obiskal Bloško planoto in se lotil natančnega raziskovanja te oblike smučanja. Badjura je storil veliko za smučarsko literaturo in dal leta 1920 v Ljubljani tudi pobudo za ustanovitev prvega smučarskega kluba.

1921
Prvo neuradno državno prvenstvo v skokih in tekih v Bohinju.

1922
V Ljubljani je bila ustanovljena jugoslovanska zimskošportna zveza.

1924
Smučarska tekača Zdenko Švigelj in Vladimir Kajzelj sta se udeležila prvih zimskih olimpijskih iger (ZOI) (Chamonix, Francija). Slovenski športniki so nato vse do osamosvojitve leta 1991 predstavljali veliko večino jugoslovanskih reprezentanc na ZOI.

1938
Gorenjski športni delavci v okviru Jugoslovanske zimsko športne zveze dajo pobudo za  ustanovitev Smučarske zveze Slovenije.

1934
Planica je prvič gostila mednarodno tekmo. Že dve leti pozneje je bila tam premagana čarobna meja 100 metrov, šest desetletij pozneje pa še 200 m.

1948
Uradno je bila ustanovljena Smučarska zveza Slovenije. Prvi predsednik je postal dr. Danilo Dougan.

1942
Rodil se je Tone Vogrinec, ki je predvsem v zadnjih treh desetletjih 20. stoletja kot tekmovalec, trener ter kot direktor reprezentanc in sklada odločilno vplival na razvoj in dokončno uveljavitev slovenskega tekmovalnega alpskega smučanja.

1938
Ustanovljena je bila Smučarska zveza Slovenije. Prvi predsednik je postal dr. Danilo Dougan.

1961

Slovenci so prispevali svojega skakalca na seznam svetovnih rekorderjev. Jože Šlibar je 24. februarja v Obersdorfu pristal pri 141 metrih. Istega leta so v Kranjski Gori organizirali FIS-tekmi, ki sta se v zgodovino zapisali kot prvi Pokal Vitranc.

1964
Mariborski smučarski delavci na Pohorju so pripravili prvo mednarodno tekmovanje za zlato lisico.

1972
Planica je prvič gostila svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. V nadaljnjih letih je bil SP v dolini pod Poncami organiziran še štirikrat.

1980
Bojan Križaj se je kot jugoslovanski reprezentant v wengenskem slalomu veseli prve slovenske zmage v svetovnem pokalu. Skupaj je v bogati karieri zbral 8 zmag.

1981
Primož Ulaga se je v Thunder Bayu veselil prve skakalne zmage. Skupaj je kar devetkrat ugnal svetovno elito.

1982
Boris Strel (veleslalom) in Bojan Križaj (slalom) sta v Schladmingu prismučala prvi slovenski medalji na svetovnih prvenstvih.

1984
Olimpijske igre v Sarajevu so zaznamovali tudi slovenski športniki. Bojan Križaj je na slovesnosti ob odprtju prisegel v imenu športnikov. Jure Franko je z drugim mestom v veleslalomu slovenskemu športu priboril prvo zimsko olimpijsko odličje.

1986
Rok Petrovič je s petimi zmagami v sezoni osvojil slalomski kristalni globus. Križaj je bil drugi, Mateja Svet, ki se je med sezono veselila prve ženske zmage v svetovnem pokalu, pa tretja v veleslalomu.

1987
Bojan Križaj je osvojil slalomski kristalni globus. Na svetovnem prvenstvu v Crans Montani pa se je Mateja Svet dokopala do kar treh medalj.

1988
Slovenci na OI v Calgaryju so še zadnjič branili jugoslovanske barve. Mateja Svet je osvojila srebro v slalomu, Matjaž Debelak se je veselil brona na srednji skakalnici, skakalna ekipa v postavi M. Debelak, Tepeš, Zupan in Ulaga pa je zasedla drugo mesto. Ulaga je predtem osvojil tudi srebro na svetovnem prvenstvu v poletih. Ob koncu sezone se je Svetova veselila še malega kristalnega globusa za zmago v veleslalomskem seštevku svetovnega pokala.

1989
Najboljša slovenska alpska smučarka vseh časov Mateja Svet je postala v Vailu svetovna prvakinja v slalomu. Za nameček je z zamudo prejela še bron v veleslalomu, Tomaž Čižman pa je presenetil s tretjim mestom v superveleslalomu.

1991
Slovenija se je 25. junija podala na samostojno pot, kar je veljalo tudi za SZS. Mednarodna smučarska zveza (FIS) jo je že 10. novembra sprejela v svojo družino in tako 'prehitela' politično priznanje. Franci Petek je postal svetovni prvak na srednji skakalnici, Nataša Bokal pa slalomska podprvakinja (oba še pod jugoslovansko zastavo). Ob koncu leta sta bila razglašena za prva športnika leta samostojne Slovenije po izboru DŠNS.

1992
25 športnikov na zimskih olimpijski igrah (Albertville, Francija) je prvič v zgodovini nastopilo pod zastavo samostojne države Slovenije.

1993
Jure Košir (slalom) in Katja Koren (superveleslalom) sta prismučala prvi zmagi na tekmah svetovnega pokala pod slovensko zastavo.

1994
Olimpijske iger v Lillehammerju ali bronasta doba slovenskega alpskega smučanja. Tri tretja mesta: Jure Košir in Katja Koren v slalomu ter Alenka Dovžan v kombinaciji.

1995
Sanjska sezona slovenskih smučarjev. Košir je osvojil srebro v veleslalomskem ter bron v slalomskem in skupnem seštevku svetovnega pokala. Špela Pretnar je bila tretja v veleslalomu.

1996
Andreja Grašič je kot prva slovenska biatlonka stopila na najvišjo stopničko svetovnega pokala (Osrblie) in si ob koncu sezone priborila tudi posamično prvo mesto. Urban Franc je osvojil bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu v poletih.

1997
Primož Peterka je postal zmagovalec skupnega seštevka svetovnega pokala v smučarskih skokih. Najboljši je bil tudi v razvrstitvi poletov.Prve zmage v karieri se je veselil tudi najboljši slovenski deskar vseh časov Dejan Košir.Postavili so se temelji nove panoge pod okriljem SZS – telemark smučanja. Za odlične izide je skrbel predvsem David Primožič.

1998
Primož Peterka je ubranil naslov najboljšega smučarja skakalca in si še drugič priboril veliki globus.

2000
Špela Pretnar je po izjemni sezoni osvojila mali kristalni globus za slalomsko zmago. Mojca Suhadolc je bila skupno tretja v superveleslalomu, Matjaž Vrhovnik pa med slalomisti.

2002
Skakalna ekipa (Fras, Peterka, Kranjec in Žonta) je osvojila na olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju bronasto odličje.Portorož je gostil kongres Mednarodne smučarske zveze.

2003
Janez Marič se je v Östersundu veselil prve moške biatlonske zmage v svetovnem pokalu, deskar na snegu Dejan Košir je v Kreischbergu postal svetovni prvak v paralelnem veleslalomu.

2005
Rok Benkovič je postal v Obersdorfu svetovni prvak na srednji napravi ter z ekipo, v kateri so bili še Peterka, Damjan in Bogataj, osvojil bronasto odličje. Ob koncu sezone pa je večtisočglava množica pod letalnico v Planici pozdravila nov rekord, že 67. v dolini pod Poncami. Bjoeren Einer Roemoren je pristal pri 239 metrih. Planica je ponovno potrdila vlogo zibelke svetovnih poletov.

2006
Petra Majdič je slavila prvo slovensko tekaško zmago v svetovnem pokalu. Sedež SZS se je iz neuglednih in dotrajanih prostorov na Parmovi ulici preselil v nove prostore na Podutiški ulici v Ljubljani.

2007
Petra Majdič je postala svetovna podprvakinja v sprintu. Andrej Jerman pa je poskrbel za smukaško revolucijo in kot prvi Slovenec stopil na najvišjo stopničko tekme svetovnega pokala. Na svetovnem prvenstvu deskarjev na snegu v Arosi je Rok Flander osvojil zlato odličje v paralelnem veleslalomu, v paralelnem slalomu pa je bil tretji.

2008
Petra Majdič je osvojila mali kristalni globus v sprintu, Tina Maze je Sloveniji prismučala prvo smukaško zmago v ženski konkurenci, Saša Farič paje navduševal v smučarskem krosu in s skupnim drugim mestom potrdil uveljavitev v smučanju prostega sloga.

2009
Izjemna sezona slovenskih zimskošportnih princesk: Tina Maze se je na svetovnem prvenstvu v Val d'Iseru dokopala do srebra v veleslalomu, v isti disciplini pa sezono svetovnega pokala končala na tretjem mestu; Petra Majdič je znova osvojila globus v sprintu, v skupnem seštevku pa je pristala na izjemnem drugem mestu; Teja Gregorin je presenetila s srebrom na biatlonskem svetovnem prvenstvu, Saša Farič pa se je veselil brona na X-igrah.

2010
Nepozabne Olimpijske igre v Vancouvru. Tina Maze se je iz Kanade vrnila z dvema srebrnima medaljama (veleslalom, superveleslalom). Petra Majdič je po padcu v luknjo ob progi na ogrevanju in kljub zlomljenim rebrom osvojila bronsato medaljo v sprintu in postala nacionalna junakinja. Andrej Šporn je z 2. mestom zaznamoval najprestižnejši smuk sezone v Kitzbuechlu, Andrej Jerman pa zmagal v Bormiu. V Planici so se najboljši smučarji skakalci zbrali na svetovnem prvenstvu v poletih. Robert Kranjec je osvojil 5. mesto ob bučni podpori obiskovalcev, saj se jih je v Planici zbralo 82.000.

2011
Tina Maze v Garmisch-Partenkirchnu postane svetovna prvakinja v veleslalomu in podprvakinja v superkombinaciji. Odlično sezono konča s tretjim mestom v skupnem seštevku svetovnega pokala. Peter Prevc, Jurij Tepeš, Jernej Damjan in Robert Kranjec na svetovnem nordijskem prvenstvu v Oslu osvojijo bronasto medaljo, do nje pride tudi Petra Majdič v šprintu.

2012
Na svetovnem prvenstvu v Ruhpoldingu navdušijo biatlonci. Jakov Fak na posamični preizkušnji osvoji zlato, mešana štafeta v postavi Mali, Gregorin, Bauer in Fak pa pride do srebrne medalje. Blestijo tudi naši skakalci na čelu z Robertom Kranjcem. Na svetovnem prvenstvu v poletih v Vikersundu osvoji zlato, na ekipni tekmi pa skupaj z Damjanom, Tepešem in Šinkovcem poseže po bronu. Filip Flisar v končnem seštevku svetovnega pokala v smučarskem krosu osvoji prvo mesto, Tina Maze pa v svetovnem pokalu pride do desetih stopničk in končnega drugega mesta.

2013
Najboljša sezona Smučarske zveze do takrat. Tina Maze se v zgodovino alpskega smučanja vpiše z rekordom zbranih točk v sezoni svetovnega pokala – 2414. Na stopničke pride kar 24-krat, vmes pa na svetovnem prvenstvu v Schladmingu osvoji superveleslalomsko zlato ter srebrni medalji na veleslalomu in superkombinaciji. Peter Prevc v Val di Fiemmeju priskače do srebra in brona, Jakov Fak osvoji tretje mesto na šprintu, Rok Marguč pa postane svetovni prvak v paralelnem slalomu v Stonehamu. Na deski blesti tudi Žan Košir, ki v svetovnem pokalu pride do treh stopničk, skakalci se na oder za zmagovalce svetovnega pokala v posamičnih in na ekipnih preizkušnjah skupaj povzpnejo kar 16-krat, Jakov Fak pa 6-krat. Do ene zmage in enega drugega mesta pride tudi Filip Flisar, Rok Perko pa na smukaški tekmi svetovnega pokala v Val Gardeni osvoji drugo mesto.

2014
Izjemni uspehi naših športnic in športnikov se nadaljujejo tudi v tej sezoni. Zimo zaznamujejo Olimpijske igre v Sočiju, kjer se Slovenija predstavi v najboljši možni luči. Tina Maze postane prvakinja v smuku in podprvakinja v veleslalomu, dva medalji pa osvojita tudi Žan Košir in Peter Prevc; oba po eno srebro in bron. Izjemen uspeh dosežeta tudi Teja Gregorin in Vesna Fabjan, ki prav tako posežeta po bronastih odličjih, prva na zasledovanju, druga pa na sprintu. V svetovnem pokalu se Mazejeva na oder za zmagovalce povzpne šestkrat, od tega enkrat na najvišjo stopničko, Jakov Fak in Košir po trikrat, po enkrat pa tudi Fabjanova, Gregorinova in Katja Višnar. Blestijo tudi skakalci in skakalke, Prevc zmaga dvakrat in pride na stopničke še sedemkrat, medtem pa osvoji bron na svetovnem prvenstvu v poletih, Jernej Damjan zasede vsa tri mesta na zmagovalnem odru, drugo mesto osvoji Katja Požun, tretja pa Maja Vtič, Robert Kranjec in Jurij Tepeš. Naši skakalci pridejo do dveh zmag na ekipnih tekmah. Vsega skupaj se naša dekleta in fantje na posamičnih tekmah svetovnega pokala na oder za zmagovalce povzpnejo 32-krat.

2015
Zgodovinska sezona sedmih odličij na svetovnih prvenstvih ter rekordnega števila vzponov na zmagovalni oder svetovnega pokala. Tina Maze postane prvakinja v smuku in kombinaciji, Jakov Fak na skupinskem startu, Filip Flisar pa v krosu. Rok Marguč pride do brona na paralelnem slalomu, Tim-Kevin Ravnjak pa v snežnem žlebu, srebro na paralelnem veleslalomu pa osvoji Žan Košir. Slednji blesti skozi celotno sezono svetovnega pokala, na koncu pa pride do velikega in dveh malih kristalnih globusov. 14 stopničk Tine Maze in isto število Petra Prevca ju popeljejo na drugo mesto v seštevku svetovnega pokala, Jakov Fak pa nas navduši s šestimi uvrstitvami med najboljše tri. Špela Rogelj postane prva Slovenka z zmago na svetovnem pokalu, vsega skupaj pa zbere štiri vzpone na stopničke. Jurij Tepeš pride do dveh zmag in enega drugega mesta, Jernej Damjan pa do tretjega. Moška skakalna ekipa dvakrat zmaga in enkrat slavi tretje mesto, drugega mesta pa se veseli tudi Katja Višnar na sprintu. Skupno število uvrstitev med najboljše tri na posamičnih tekmah svetovnega pokala – 51.

2016
Sezona Petra Prevca. Naš smučarski skakalec to zimo osvoji vse, kar se da osvojiti. Na poti do velikega kristalnega globusa in končnih 2303 točk, kar postane rekord v svetovnem pokalu, zabeleži 22 vzponov na stopničke, od tega 15 na najvišjo. Vmes postane še zmagovalec Novoletne turneje in svetovni prvak v smučarskih poletih. Še enkrat toliko uvrstitev na oder za zmagovalce skupaj dosežejo še ženske in moški na posamičnih in ekipnih tekmah. Najboljša alpska smučarja sezona sta Ana Drev in Boštjan Kline, ki dosežeta vsak po dve drugi mesti, deskar Rok Marguč in smučar prostega sloga Filip Flisar pa se med najboljše tri uvrstita vsak po trikrat. V družbo najboljših na tekmah svetovnega pokala pride tudi telemark smučar Jure Aleš, ki osvoji tretje mesto. Izjemne rezultate dosežejo tudi fantje in dekleta na mladinskih svetovnih prvenstvih, kjer poberejo osem odličij, iz Zimskih mladinskih olimpijskih iger pa se vrnejo s petimi kolajnami. Sezona se sklene z novim rekordom posamičnih uvrstitev na stopničke na tekmah svetovnega pokala; nova številka je tako 52.

2017
Junakinja zime postane alpska smučarka Ilka Štuhec, ki navduši celo Slovenijo. Po zaslugi sedmih zmag v svetovnem pokalu in še šestih vzponov na oder za zmagovalke v skupni razvrstitvi osvoji drugo mesto, ob tem pa prejme še mala kristalna globusa za smuk in alpsko kombinacijo. Svojo dominacijo v najhitrejši disciplini medtem potrdi tudi na svetovnem prvenstvu, kjer osvoji zlato medaljo. Trije športniki pridejo do premiernih zmag v svetovnem pokalu. Smučarski skakalec Domen Prevc vso konkurenco premaga štirikrat ob tem pa osvoji še po eno drugo in eno tretje mesto, do smukaške zmage pride alpski smučar Boštjan Kline, tekačica Anamarija Lampič pa si pokori konkurenco na klasičnem sprintu. Filip Flisar, smučar prostega sloga se na stopničke povzpne trikrat, od tega dvakrat na najvišjo, pred domačimi navijači pa zablesti deskar Žan Košir in osvoji tretje mesto. Na tekmah svetovnega pokala v smučarskih skokih se med najboljše tri uvrstijo še Ema Klinec, Peter Prevc in Jurij Tepeš. Mladinska svetovna prvenstva se znova končajo z izjemno bero. Slovenija namreč osvoji tri posamična in tri ekipna odličja, od tega dva kompleta zlatih medalj.

Izdelava spletnih strani: Creatim RP

Copyright © 2007 - 2017 | Smučarska zveza Slovenije | Pravna obvestila | Piškotki